Menedžerski prevzem trebanjskega Trima se je po sedmih letih zaključil z razlastitvijo njenih menedžerjev na čelu s predsednico uprave Tatjano Fink. Probanka, ki je vrsto let stala ob strani Finkovi in ki je tudi znatno financirala prevzem, je namreč v začetku tedna unovčila zavarovanja ter Trimu Investment, ki je bil doslej večinski lastnik Trima, zasegla 31,3-odstotni delež.
Mariborska banka tako skupaj z Zlato Moneto II obvladuje že 57,5 odstotka Trima, medtem ko je Trimu Investment, katerega največja posamična lastnica je prav Finkova, ostalo le nekaj manj kot 26 odstotkov delnic. Ali bosta Probanki pri rubežu insolventnega Trima Investment sedaj sledili tudi NLB in Unicredit banka, za zdaj ni znano. Rubež delnic pa je še dokončno pokopal želje Finkove, ki je na vse načine poskušala obdržati lastniški nadzor nad Trimom.
Zaradi razlastitve menedžerjev bo imela na petkovi skupščini ključno besedo pri imenovanju novih članov nadzornega sveta prav Probanka, ki bo lahko skupaj z Zlato Moneto II nadzorni svet oblikovala popolnoma po svojih željah. Za nova člana nadzornega sveta sta predlagana Gregor Krajnc iz Probanke in stečajni upravitelj Denis Kostrevc, ki naj bi v nadzornem svetu zamenjala direktorico splošnokadrovskega sektorja v Trimu Marto Strmec ter nekdanjo predsednico uprave Probanke Romano Pajenk. Ali bo predlog na skupščini potrjen, za zdaj ni mogoče napovedati. V Probanki naj bi bili sicer pripravljeni podpreti tudi kandidata katere od preostalih bank, ki pa želje po svojem predstavniku v nadzornem svetu za zdaj še niso izrazile.
Na skupščini je sicer pričakovati zamenjavo rednega revizorja, in sicer naj bi to namesto družbe PKF (nekdanja Renoma) opravila družba Constantia. Slednja namreč na zahtevo bank že opravlja revizijo polletnih rezultatov Trima, ki bo tudi podlaga za načrtovano dokapitalizacijo. Koliko od skupno okoli 70 milijonov evrov terjatev bodo morale banke pretvoriti v kapital Trima, za zdaj ni znano. Po neuradnih informacijah bo cena dokapitalizacijske delnice določena pri vsega 4,2 evra. To je tudi najnižja cena, po kateri bi v Trimu lahko izvedli dokapitalizacijo, saj cena dokapitalizacijske delnice po zakonu o gospodarskih družbah ne sme biti nižja od njene nominalne vrednosti. Dokapitalizacijska skupščina bo predvidoma potekala oktobra, v Trimu pa naj bi jo sklicali nemudoma po sklenitvi okvirnega dogovora o prestrukturiranju.
Kako je lani sploh poslovala Skupina Trimo, še vedno ni uradno znano, po nerevidiranih podatkih so se prihodki matične družbe Trimo lani znižali za skoraj desetino, na 92 milijonov evrov, medtem ko je družba ustvarila skoraj osem milijonov evrov čiste izgube. Še bistveno slabše jo je lani odnesla srbska hčerinska družba Trimo Inženjering. Prihodki beograjske družbe so se namreč lani znižali za kar 60 odstotkov, na vsega dobrih devet milijonov evrov, čista izguba je znašala visokih 4,7 milijona evrov. Konec lanskega leta je imel tako Trimo Inženjering 1,4 milijona evrov negativnega kapitala, finančni dolg družbe pa je znašal osem milijonov evrov. Lani so se prepolovili tudi prihodki hrvaškega Trimo Građenje, ki je v minulem letu ustvaril le še slaba dva milijona evrov prihodkov, dolgovi družbe pa so za skoraj 1,5 milijona evrov presegli celotno premoženje.
Na drugi strani je Trimo Investment z vsega šestimi zaposlenimi lani prihodke uspel povečati za skoraj 40 odstotkov, na kar 14 milijonov evrov. Čeprav je bil Trimo Investment ustanovljen že leta 2002, je svoj poslovni preporod doživel ravno v času, ko je postal večinski lastnik Trima. Še leta 2005 je namreč Trimo Investment ustvaril vsega 1,7 milijona evrov čistih prihodkov, ki so se leta 2006 povzpeli na 4,5 milijona evrov, leta 2007 pa so znašali že 14 milijonov evrov. Dodana vrednost na zaposlenega je lani v Trimu Investment znašala več kot 220.000 evrov, kar je šestkrat več, kot je znašalo lanskoletno povprečje v slovenskem gospodarstvu in petkrat več kot v Trimu. Po dostopnih podatkih pretežni del poslovanja Trima Investment temelji zlasti na poslih s Trimom, ki je tudi eden od večjih financerjev svoje lastnice.
