Primerjava Slovenije in Cipra je nesmiselna, je v uvodnem delu seje upravnega odbora Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) pod naslovom Kako preprečiti ciprski scenarij? v Ljubljani dejal Grahek.
To mnenje je delil tudi Svilan, ki je opozoril, da imata obe državi težave z bančnim sistemom, vendar so različnega značaja; problem Cipra je velikost bančnega sistema, problem Slovenije pa obseg slabih posojil. Scenarij reševanja Slovenije bi bil zato, če bi do njega prišlo, drugačen, je menil.
Tako Grahek kot Svilan pa sta opozorila, da je zahtevana donosnost na slovenske obveznice trenutno zelo visoka. Grahek je menil, da nas trg na ta način sili v spremembe, Svilan pa se je zbal, da bodo vlagatelji Slovenijo izsiljevali. Kot je pojasnil, so banke v okviru sredine dražbe 18-mesečnih državnih obveznic zahtevale tudi petodstoten donos (v povprečju je bil 4,15-odstoten).
Grahek je za izhod Slovenije iz krize predlagal več ukrepov. Pod prvo točko je izpostavil razbremenitev javnih financ in pritiska dolžniških trgov. Poleg tega je treba po njegovih besedah razmisliti o scenariju prošnje za delno pomoč iz stalnega evropskega mehanizma za stabilnost evra za sanacijo bančnega sektorja. Sam v tej luči predlaga tudi pripravo načrta.
Analitik se je zavzel tudi za konsolidacijo, krčenje in optimizacijo državnega modela bančništva, saj trenutno za javne finance predstavlja preveliko sistemsko tveganje. Če do tega ne bo prišlo, neizogibna sanacija bank ne bo uspešna, verjame.
Po prenosu slabih terjatev z bank na slabo banko je treba po njegovem mnenju vzpostaviti model privatizacije podjetij v težavah, ki bo temeljil na načelu odpis dolga v zameno za svežo injekcijo kapitala s strani strateškega lastnika. Ta bi moral prevzeti popolno kontrolo nad podjetjem in bi moral biti sposoben refinancirati vse finančne obveznosti ob vstopu.
Slovenija bo morala nadaljevati tudi strukturne reforme in postopno zmanjševati delež javne porabe v bruto domačem proizvodu, je še dejal Grahek. To velja opraviti z reorganizacijo javnega sektorja, da bo postal vitkejši celovit servis državljanom in podjetjem. Spremembe morajo biti tudi strukturne, odpuščanje na dolgi rok zato ne sme biti tabu, je sklenil.
Svilan je medtem med drugim našel možnosti, ki jih ima Slovenija na voljo, da pride do kapitala. To so po njegovih besedah prodaja dobrega premoženja, domače varčevanje, tuje investicije, razprodaja in državni socializem (podržavljanje podjetij) ali evropska pomoč. Ob tem je izrazil upanje, da zadnjih treh možnosti ne bomo izbrali.
Drugi za Slovenijo pomembni ukrepi so po njegovih besedah jasno komuniciranje o konkretnih korakih, vzpostavitev zaupanja, za kar je potrebno doseganje konsenza, red oz. spopad s korupcijo, odgovorno lastništvo, pri čemer bo pomembno vlogo odigrala insolvenčna zakonodaja, debirokratizacija in novo korporacijsko upravljanje.
Pozval je še, da Slovenija ne sme več na prvo mesto postavljati sociale. V Sloveniji je namreč še vedno uveljavljen socialno-razvojni model, medtem ko je v EU uveljavljen razvojno-socialni model, je zaključil.
