Odločitev o tem, ali je Karmen Dvorjak, zoper katero je specializirano državno tožilstvo zahtevalo sodno preiskavo zaradi suma nedovoljenega sprejemanja daril pri urejanju financiranja na Hypo Leasingu, še primerna za nadzornico Nove KBM, bo Banka Slovenije prepustila kar mariborski banki. Njeni nadzorniki bodo o tem govorili danes.
Četudi tožilstvo preiskavo zoper Dvorjakovo zahteva zaradi suma kaznivega dejanja, ki se nanaša na posle z družbo v lasti ene od bank, v Banki Slovenije, ki jo vodi guverner Boštjan Jazbec, o tem očitno (še) nimajo mnenja. Na več naših vprašanj, med drugim tudi, kako komentirajo zahtevo tožilstva in ali bodo zahtevali razrešitev Dvorjakove, so odgovorili s pojasnilom, da morajo v NKBM »zagotoviti ponovno izdelavo ocene primernosti članice«. Pri tem so se sklicevali na sklep o skrbnosti članov uprave in nadzornega sveta bank in hranilnic, ki ga je Jazbec podpisal konec lanskega avgusta. Ta določa, da mora banka v tem primeru preveriti, ali je Dvorjakova »ob upoštevanju zadevnih dogodkov še vedno primerna za opravljanje svoje funkcije«. »Če banka na podlagi ocene primernosti dvomi (o tem, op. p.), (...) mora (...) predlagati ustrezne ukrepe za odpravo tega stanja,« so dodali v Banki Slovenije.
O Dvorjakovi še nihče nima mnenja
S tem je breme odločanja za zdaj prenesla na nadzorni svet NKBM, ki ga vodi Peter Kukovica. Ta naj bi že na današnji seji imenoval komisijo, ki naj bi izdelala oceno primernosti. »Člani se bodo seznanili z vsemi dejstvi, tudi z argumenti gospe Dvorjakove,« je pojasnil Kukovica. Tudi slednji o vprašanju nadaljnje primernosti Dvorjakove za nadzorovanje banke še nima mnenja. Tako kot Jazbec, finančno ministrstvo, ki nas je napotilo na Sod kot upravljalca državnega premoženja, in očitno tudi Sod. Ta vsaj do včeraj zvečer nadzornikom ni namenil nobenega sporočila – v nasprotju z Luko Koper, kjer jih je pred imenovanjem Gašparja Gašparja Mišiča za predsednika uprave pozval k odgovornemu odločanju. Kriminalisti sicer predkazenski postopek zoper Dvorjakovo vodijo že od jeseni 2012. Sumijo jo, da je leta 2009 od podjetnika Franca Vodeba prejela 70.000 evrov provizije za ureditev financiranja nepremičnine pri Hypo Leasingu. Že pred dvema letoma so v zadevi opravili več hišnih preiskav. A ta podatek se očitno do zdaj ni zdel pomemben ne Banki Slovenije ne nadzornemu svetu NKBM.
Pri ravnanju Banke Slovenije sta najbolj moteči dve dejstvi. Prvič, da si regulator bančnega trga zakonodajo očitno razlaga v ožjem smislu. Res je sicer, da zakon o bančništvu določa, da podrobnejša pravila o ravnanjih članov nadzornih svetov bank določa prej omenjeni sklep. Hkrati drži, da so nadzorniki banke lahko vsi, ki niso bili pravnomočno obsojeni za kaznivo dejanje, storjeno z naklepom, ki se preganja po uradni dolžnosti.
Zamujena priložnost Banke Slovenije
A zakon o bančništvu med pogoji za opravljanje funkcije člana nadzornega sveta predpisuje tudi »lastnosti, potrebne za nadzor nad vodenjem poslov banke«. Zgodba o domnevni proviziji je razkrila, da se je Dvorjakova pred leti priložnostno ukvarjala tudi z nelicenciranim kreditnim posredništvom in da je bila pri tem pripravljena preskakovati tudi ravni odločanja. Spomnimo, vlogo za lizing, ki jo je pripravila Dvorjakova, so v celjski enoti Hypo Leasinga sprva zavrnili. Nato naj bi se obrnila na centralo družbe v Ljubljani, ki jo je takrat vodil Andrej Potočnik. Molk Banke Slovenije v tem primeru lahko razumemo tudi kot sporočilo, da regulatorja celo v času druge sanacije bank na načelni ravni ne motijo »bližnjice«, ki so vodile v številna nasedla posojila. Kot je namreč znano, podjetje, katerega prokurist je bil Vodeb, Hypo Leasingu ni vrnilo niti enega obroka v milijon evrov vrednem financiranju.
In tu pridemo do drugega motečega dejavnika. Kot je znano, je ena od najpomembnejših pristojnosti Banke Slovenije nadzor nad bankami. Regulator je pri tem dolžan po zakonodaji »upoštevati standarde in priporočila, ki jih v ta namen oblikujejo pristojne domače in mednarodne institucije«. Pomemben del standardov zaradi svojega specifičnega položaja ustvarja prav Banka Slovenije sama. Ta je tako vsaj za zdaj v primeru Dvorjak zamudila priložnost za jasnejše postavljanje meril, predvsem na etično-moralnem polju. Sodišče v Celju bo sicer o tem, ali bo uvedlo sodno preiskavo zoper Dvorjakovo, odločilo po januarskem zaslišanju vseh obdolžencev.
