Letošnje leto bo, tako kaže, za slovensko gospodarstvo eno najtežjih doslej. Če je prvi val finančno-gospodarske krize udaril zlasti po finančni industriji, se z vse več težavami zdaj soočajo trgovska in storitvena podjetja in družbe, ki so odvisne od maloprodaje oziroma potrošnje. V prvih devetih mesecih sta se s padcem obsega poslovanja soočali kar dve tretjini podjetij, ki so razkrila svoje letošnje rezultate.
Petintrideset največjih skupin je v prvih treh četrtletjih letošnjega leta ustvarilo le slabih 11,5 milijarde evrov prihodkov, v povprečju pa so doživele okoli petodstotni padec obsega poslovanja. Še večji padec so preprečila nekatera industrijska podjetja in skupine, ki pomemben del svojih prihodkov ustvarijo na vzhodnoevropskih trgih. V prvi polovici letošnjega leta je kazalo, da bo letošnje znižanje prihodkov še večje, vendar je podjetjem v zadnjih mesecih uspelo nekoliko izboljšati poslovanje. Toda naše analize kažejo, da jim je to uspelo predvsem z znižanjem cen svojih izdelkov in storitev, kar se je odrazilo tudi na padcu dobička iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA). Večina podjetij se namreč letos sooča s padcem marž iz poslovanja oziroma se jim EBITDA znižuje bistveno hitreje kot prihodki. Kljub temu so analizirane družbe – brez upoštevanja bank – v prvih treh četrtletjih ustvarile 350 milijonov evrov čistega dobička. To je bistveno manj kot v predkriznih letih, vendar še vedno četrtino več kot v enakem lanskem obdobju. Glavnina ustvarjenega dobička odpade zgolj na Krko, Petrol, Telekom Slovenije in Zavarovalnico Triglav, medtem ko so s čisto izgubo poleg NLB, NKBM, Abanke in Banke Celje poslovali le še v Mercatorju, Gorenju, Pivovarni Laško, Savi in Panviti.
Z nižjimi davki do višjega dobička
Podrobnejša analiza poslovanja največjih slovenskih podjetij razkriva, da je letošnja rast dobička praktično v celoti temeljila na treh dejavnikih, ki pa s tekočim poslovanjem podjetij nimajo veliko skupnega. Najpomembnejši razlogi za rast dobička so bili namreč nižja stopnja davka na dobiček, manjše oslabitve nasedlih finančnih naložb in nižji stroški amortizacije. Tako je denimo upravi Mercatorja letos čisto izgubo uspelo znižati za dobre štiri milijone evrov, vendar je bila izguba pred davki za milijon evrov višja kot v enakem lanskem obdobju. Brez upoštevanja davčnih prihrankov je bilo bistveno bolj skromno tudi okrevanje Skupine Pivovarna Laško. Prav tako je na nižjih davkih temeljila vsa letošnja rast čistega dobička Telekoma Slovenije, Aerodroma Ljubljane in Petrola ter pomemben del rasti čistega dobička Triglava in Luke Koper.
Večina analiziranih podjetij letos ni imela večjih odhodkov zaradi odpisa finančnih naložb, saj so v minulih letih te že v veliki meri oslabili. Negativno so oslabitve vplivale na dobiček bank, Skupine Sava Re (obveznice Probanke in Factor banke), Gorenja (Probanka, Cimos, Merkur) in Pivovarne Laško (Mercator). Vse bolj na rast dobička vplivajo tudi nižji stroški amortizacije, saj je večina podjetij v zadnjih letih krepko oklestila svoje investicije. Poleg padca potrošnje in prihodkov je več slovenskim izvoznikom letos zadal udarec padec vrednosti ruskega rublja, ki je negativno vplival predvsem na poslovanje Krke, Gorenja in Heliosa.
Svetle izjeme
Kljub temu letos rast poslovanja še vedno dosegajo nekatera večja slovenska podjetja, zlasti iz industrijske panoge. Upravi Uniorja je letos uspelo povečati tako prihodke kot tudi dobiček, iz rdečih številk pa sta se izvlekla tudi Mlinotest in Žito. Ob praktično nespremenjenih prihodkih je Skupini Letrika uspelo kar podvojiti EBITDA, letošnje leto pa bodo predvidoma končali z le nekoliko nižjim čistim dobičkom kot v rekordnem letu 2008. Bistveno nad načrti posluje Cinkarna Celje, kjer so za letošnje leto napovedali 12 milijonov evrov izgube, a so po prvih devetih mesecih ustvarili dobrih šest milijonov evrov čistega dobička. Tudi v Knauf Insulation, letošnji zlati gazeli, poslujejo bolje kot lani, rast prihodkov pa načrtujejo tudi za leto 2014. Z okoli deset odstotkov višjimi prihodki naj bi letošnje leto končala Skupina Slovenske železnice, prihodke in dobiček pa je uspelo povečati tudi Skupini SGP Pomgrad, drugi največji gradbeni skupini v državi. Po več letih stagnacije je marže iz poslovanja uspelo zvišati upravi Krke, nad pričakovanji so tudi letošnji rezultati Skupine Perutnina Ptuj.
