Zdaj je že jasno, da bo eden od glavnih ukrepov aktualne vlade Alenke Bratušek za stabilizacijo javnih financ tudi privatizacija največjih državnih podjetij. Po dostopnih podatkih bo mogoče najvišjo stopnjo političnega soglasja doseči pri prodaji deležev v Telekomu Slovenije in Petrolu.
Če so bili do zdaj politiki, kar zadeva privatizacijo, polni obljub, ki so jih nato požrli, so očitno zaradi vedno glasnejših groženj z evropsko trojko sprejeli dejstvo, da bo do privatizacije končno prišlo. Na vrhu seznama naložb, s prodajo katerih bi prišli do prepotrebnega svežega kapitala in priliva tujih neposrednih investicij, so še iz časa druge Janševe vlade tri družbe – Telekom, Petrol in Zavarovalnica Triglav. Če bi prejšnji minister za finance Janez Šušteršič tujcem prodal Telekom in Triglav, se je med usklajevanjem znotraj sedanje koalicije izkazalo, da bo namesto Triglava veliko lažje prodati Petrol.
Da je trgovec z naftnimi derivati v tem trenutku najbolj prodajljiv, priča tudi uspešno poslovanje oziroma rastoča dobičkonosnost, a je vprašanje, ali je mogoče privatizacijo izpeljati hitro, še letos. Prej bo namreč treba rešiti še vprašanje blagovnih rezerv v Serminu in se odločiti, kaj narediti s Petrolovim 50-odstotnim lastništvom v trgovcu z električno energijo Gen-I. Čeprav je Petrol najbolj privlačen za tuje vlagatelje, bi bilo mogoče hitreje izpeljati privatizacijo Telekoma. Navsezadnje je Janševa vlada pripravila teren, s tem ko je velik delež v lasti Soda prenesla na državo, ki po novem obvladuje 62,5-odstotni delež. Prodaji je sicer v preteklosti glasno nasprotovala ena najvplivnejših koalicijskih članic SD, a naj bi kljub temu slej ko prej prišlo do soglasja.
Odločitev, da namesto Petrola najprej prodajo delež v Telekomu, bi bila blagodejna tudi za proračun, saj je država polovična lastnica in bi si po trenutnih borznih cenah obetala okoli 360 milijonov evrov, ob upoštevanju prevzemne premije pa tudi krepko več kot pol milijarde evrov. Še nekaj deset milijonov evrov bi prejela Kad in Sod. Država na drugi strani nima neposrednega deleža v Petrolu. Tako bi »le« paradržavna sklada za 28-odstotni delež po trenutnih borznih cenah dobila okoli 126 milijonov evrov. Strateške vlagatelje sicer zanima zgolj večinski delež, tako da bi morale biti v konzorciju še banke in podjetja Darija Južne.
Medtem sta najmanj dve veliki oviri pred hitro prodajo Zavarovalnice Triglav. Prva je zapleteno lastništvo. Največji, 34,5-odstotni lastnik je ZPIZ, pri čemer je svet zavoda na marčevski seji izoblikoval stališče, da se lastniški delež ne sme prodati, proti privatizaciji največje zavarovalnice v državi pa so že dalj časa tudi predstavniki upokojencev. Po drugi strani je Triglav še vedno premočno vpet v slovenski finančni sistem s količino depozitov v največjih bankah in lastništvom državnih vrednostnih papirjev. Tako naj bi bila privatizacija Triglava, čeprav je poskušal njen predsednik uprave Matjaž Rakovec pripraviti teren, praktično izključena.
Da bodo že v naslednjih dneh predstavili prvi paket naložb, namenjen prodaji, je minister za finance Uroš Čufer napovedal na nedavni seji parlamentarnega odbora za finance in monetarno politiko. Gre za do zdaj enega najpomembnejših signalov potencialnim vlagateljem pred napovedano novo izdajo državnih obveznic. Čufer se namreč te dni mudi na ameriški turneji, ki jo bo končal v britanski prestolnici in v kateri bo preveril možnosti financiranja Slovenije na mednarodnih kapitalskih trgih v letošnjem letu.
Vztrajanje pri zastavljeni privatizaciji je pomembno tudi pri zagotavljanju kredibilnosti preostalih prodajnih postopkov. Trenutno se namreč pospešeno prodajajo Helios, Cinkarna Celje in Letrika (prej Iskra Avtoelektrika).
