Imenovanje nekdanjega namestnika predsednika komisije za preprečevanje korupcije (KPK) Roka Praprotnika na mesto direktorja centra za skladnost poslovanja v NLB je tudi včeraj razburjalo splošno in strokovno javnost. Dvomi, ki se porajajo ob Praprotnikovem imenovanju na funkcijo, ki je v svetu globoko spoštovana, se ne nanašajo zgolj na postopek imenovanja, ampak predvsem na to, ali ima za to mesto res ustrezne znanja in izkušnje. Če novega direktorja centra za skladnost poslovanja v NLB postavimo ob bok ljudem, ki opravljajo to funkcijo v drugih bankah po svetu, so dvomi upravičeni.
Iz NLB so včeraj pozno popoldne sicer poslali obširna pojasnila glede svoje odločitve, a kljub vsemu ni jasno, kako lahko v banki od nekoga brez izobrazbe ekonomske smeri in brez kakršnih koli izkušenj v bančništvu ali z delom v drugih finančnih institucijah na primer pričakujejo »spremljanje skladnosti poslovanja s predpisi na področju trgovanja s finančnimi instrumenti«. To je NLB, kot izhaja iz razpisa, namreč pričakovala od kandidatov za mesto direktorja centra. Natančno poznavanje predpisov s področja vrednostnih papirjev in svetovanje zaposlenim v banki v zvezi z na primer manj poznanimi finančnimi papirji ali drugimi finančnimi instrumenti naj bi bila tudi prvenstvena naloga šefov centrov za skladnost poslovanja bank. Od teh se v prvi vrsti pričakuje, da bodo znotraj banke preprečevali finančne prevare, ki lahko banki povzročijo škodo, zato je podrobno poznavanje bančnih ali drugih finančnih poslov ter zakonodaje s tega področja nujno.
Vprašanje je, ali bodo v banki, kjer so poleg skladnosti poslovanja banke z zunanjimi in notranjimi predpisi zdaj dali »poseben poudarek skladnosti z normami etičnega delovanja«, za to sploh našli čas. Čeprav velja omeniti, da bo imel Praprotnik v centru še 17 sodelavk in sodelavcev. V razpisu tudi pri zahtevani izobrazbi v banki niso bili posebno natančni, saj je lahko bila ta ekonomske »ali druge družboslovne smeri«, tudi pri delovnih izkušnjah pa standardov niso postavili posebno visoko. Dovolj je bilo že pet let delovnih izkušenj, »od tega najmanj dve leti na vodstvenih položajih«.
Praprotnik, ki bo moral med drugim sodelovati z nadzorniki Banke Slovenije, pristojnimi inšpektorji in revizorji, sodeloval pa bo tudi pri kadrovskem izboru, je upravo banke pod vodstvom Janka Medje prepričal. Izbrali so ga soglasno med 13 kandidati. Kot so pojasnili v NLB, so bile za izbor poleg izpolnjevanja pogojev razpisa med drugim pomembne tudi »izkušnje in vizija kandidata na področju vzpostavljanja in komuniciranja integritete... In ne nazadnje velika energija ter iskrena zavzetost za uvajanje pozitivnih sprememb v NLB, ki jo deli celotna uprava banke.«
»Nekdanji namestnik predsednika KPK Rok Praprotnik ima odlične reference in bo dodatno okrepil prizadevanja banke na področju izgradnje pozitivne organizacijske kulture, obvladovanja tveganj nastanka prepovedanih in škodljivih dejanj ter krepitve integritete in skladnosti poslovanja,« so včeraj še zapisali v NLB. A težko je verjeti, da bi se Praprotniku na podoben položaj uspelo zavihteti v kateri koli drugi pomembnejši mednarodni banki. Tam namreč položaj izvršnega direktorja ali člana uprave za skladnost (chief compliance officer oziroma CCO v angleščini) zahteva široka znanja s področja ekonomije, prava, bančnega poslovanja, revidiranja in finančnih inštrumentov. Običajno ga zasedajo ljudje, ki so domala vse svoje poklicne kariere preživeli v velikih bančnih sistemih ali revizijskih hišah. Ti so po navadi več kot dobro plačani, a zaradi visoke stopnje odgovornosti tudi prvi na odstrelu v primeru afer. Tudi z njihovo zamenjavo skuša namreč banka javnost prepričati, da je pretekle prakse pustila za seboj.
Poglejmo nekaj primerov. Pred dnevi je tako ameriška izpostava francoske bančne skupine Societe Generale, ki ima v Sloveniji v lasti banko SKB, na enak položaj kot NLB Praprotnika imenovala Lisette Lieberman. V njenem življenjepisu je mogoče zaslediti 25 let delovnih izkušenj iz mednarodne investicijske banke, kjer je opravljala naloge CCO tudi pri upravljanju premoženja. Andrew Procter, ki je devet let zasedal ta položaj v Deutsche Bank, pred kratkim pa ga je »odnesel« škandal z domnevnim prirejanjem obrestne mere Libor, je bil pred tem štiri leta član uprave pri britanskem regulatorju finančnega trga (FSA). Gwendolyn van Tunen, CCO pri nizozemski banki ABN Amro, je diplomirala iz revidiranja. Položaj je zasedla lani, pred tem pa je pet let preživela v vodilnih strukturah banke. Eden njenih predhodnikov Donald Rappaport, ki je leta 2009 odšel k britanski banki Lloyds, je pred imenovanjem na ta položaj zbral dvajset let delovnih izkušenj v bančništvu. Njegove reference: Chase, Lehman Brothers (do leta 1993) in Swiss Bank Corporation, danes znana pod imenom UBS. Rochelle Bertan, nekdanja CCO v ameriški izpostavi ruske Sberbank, je podoben položaj pred tem opravljala v več manjših bankah, skupno pa je »pridelala« 25 let delovnih izkušenj v bančni, borzni in investicijski panogi. Tudi romunska izpostava Unicredita, banke, v kateri je pred imenovanjem v NLB služboval Janko Medja, je pred mesecem dni objavila razpis za CCO. Med pogoji je navedla izobrazbo pravne smeri in tri leta delovnih izkušenj na podobnem delovnem mestu z zahtevnimi finančno-bančnimi aktivnostmi.
Vsi trenutni razpisi za glavne nadzornike skladnosti poslovanja v različnih podjetjih, objavljeni na svetovnem spletu, zahtevajo najprej znanje in izkušnje s področja, na katerem deluje podjetje. Če išče CCO zavarovalnica, je to zavarovalništvo, če ga išče zdravstvena institucija, je to zdravstvo in če ga išče banka, je to bančništvo. Morda še najbolj zbode v oči razpis ene od ameriških bank, ki si želi, da bi imel nov nadzornik skladnosti poslovanja v njihovi izpostavi na Kitajskem čim bolj tesne povezave s kitajskimi oblastmi in nadzorniki finančnega trga. A tudi zanj velja pogoj, da ima za seboj dokazano uspešno kariero v bančništvu.