Pošta Slovenije pod vodstvom Borisa Novaka konec lanskega leta ni izgubila le podržavljenih delnic NKBM, ampak je ostala tudi brez vsakršnega lastniškega vpliva v Poštni banki Slovenije (PBS).
Čeprav sta Pošta in NKBM 18. decembra lani v kapital PBS vložili 20 milijonov evrov, ima Pošta danes namesto 45-odstotnega deleža v lasti manj kot odstotek banke z najbolj razvejano bančno mrežo v državi. Dan po dokapitalizacijski skupščini so namreč v PBS izvedli še eno dokapitalizacijo v višini 31 milijonov evrov. Toda med njima sta bili dve pomembni razliki. V drugi dokapitalizaciji je sodelovala zgolj NKBM, bistveno nižje pa je bila določena tudi cena dokapitalizacijske delnice. Če je Pošta za delnico v prvi dokapitalizaciji odštela 107,5 evra, je bila ta že dan kasneje vredna le še evro oziroma 99,1 odstotka manj.
Obe dokapitalizaciji sta bili sicer izvedeni s stvarnimi vložki. V prvi je namreč NKBM v kapital PBS vložila za 11,6 milijona evrov, Pošta pa za 8,6 milijona evrov podrejenih oziroma hibridnih depozitov. V drugi dokapitalizaciji je NKBM dokapitalizirala PBS delno z denarjem, delno pa kar z državnimi obveznicami. Kot pojasnjujejo v Pošti, je Slovenska odškodninska družba (Sod) decembra lani sprejela sklep, po katerem so morali svoje hibridne depozite skupaj s pripadajočimi obrestmi pretvoriti v kapital PBS, vendar s tem še vedno ni bila zagotovljena zadostna kapitalska ustreznost banke. Zaradi tega so morali v PBS nemudoma opraviti še eno dokapitalizacijo, pri kateri Pošta ni mogla sodelovati. Za to ni imela soglasja Soda, ki do ustanovitve Slovenskega državnega holdinga (SDH) upravlja državne naložbe. Ob tem dodajajo, da je ceno delnice v drugi dokapitalizaciji določila evropska komisija, medtem ko so v prvi dokapitalizaciji uporabili knjigovodsko vrednost delnice.
Čeprav bo morala NKBM zaradi državne 870-milijonske dokapitalizacije znižati bilančno vsoto in prodati več hčerinskih podjetij, v banki zatrjujejo, da o »prodaji PBS ne razmišljajo«. »Eno od izhodišč načrta prestrukturiranja, ki ga je potrdila evropska komisija, je osredotočenje na osnovno bančno dejavnost,« so še dejali v NKBM, kjer za letos napovedujejo dobiček tudi po oblikovanju rezervacij in oslabitev. A od tega okoli 100.000 državljanov, ki so leta 2007 sodelovali v prvi javni prodaji delnic javnosti, ne bo imelo koristi, saj jih je država sredi lanskega decembra razlastninila.
