Po več letih skrivalnic je uprava Heliosa na ponedeljkovi izredni seji nadzornikom naposled razkrila ozadje skoraj 22-milijonskega posojila, ki ga je Helios odobril Agenciji za strateške študije nekdanjega slovenskega ambasadorja v Srbiji Boruta Šukljeta, ter ozadje poslov, povezanih z 10,6 hektarja velikim zemljiščem v središču Beograda. To zemljišče je Heliosova hčerinska družba Duga že pred štirimi leti uradno prodala Šukljetu, vendar se je kasneje izkazalo, da je bil ta ves čas zgolj slamnati lastnik zemljišča.
»Uprava je nadzornemu svetu predstavila pogodbe in dokumente, povezane s posojilom Agenciji za strateške študije in nepremičninskim projektom v Srbiji,« nam je povedal predsednik nadzornega sveta Heliosa Samo Mirnik. Kot je še dodal, bo zdaj te posle in dokumente podrobno preučila tudi revizijska komisija, ki bo tudi preverila, ali je pri njih prišlo do kakršnih koli nepravilnosti.
Kot smo razkrili v Dnevniku, je srbska Duga pred štirimi leti svoje zemljišče zgolj navidezno prodala Šukljetu, dejanski lastnik zemljišča pa je bil vseskozi Helios. Že ob nakupu zemljišča je namreč Šuklje s Heliosom sklenil neke vrste fiduciarno pogodbo, s katero se je odpovedal lastništvu v družbi Honesta (uradna lastnica Proprie) in s tem tudi samemu zemljišču. Kupnino za zemljišče je tedaj Šuklje poravnal s posojilom NLB, za katero je s sedmimi milijoni evrov depozitov jamčil tudi Helios. Ko je lani NLB zahtevala vračilo posojila, je v posel vstopila Belinka Belles (hčerinska družba Heliosa), ki je Agenciji za strateške študije odobrila 22-milijonsko posojilo, s katerim je Šuklje poplačal NLB.
Uprava Heliosa pod vodstvom Uroša Slavinca bo morala torej sedaj revizijski komisiji med drugim pojasniti, zakaj v letnih poročilih nikoli ni bilo razkrito, da je Helios s svojimi depoziti vrsto let jamčil za posojilo Honeste. Po vsej verjetnosti bo revizijska komisija za pojasnila zaprosila tudi revizijsko družbo Ernst&Young, ki je na letna poročila Skupine Helios vsakokrat izdala mnenje brez pridržka, čeprav je v bilancah »manjkalo« 20 milijonov evrov vredno zemljišče in za prav toliko finančnih obveznosti. Tudi revizorji družbe Deloitte, ki so revidirali lansko poročilo Heliosa, bodo morali pojasniti, zakaj na te posle niso opozorili v svojem mnenju. V letnem poročilu Belinke Belles, ki je sredi lanskega leta Agenciji za strateške študije odobrila 22-milijonsko posojilo, je namreč jasno navedeno, da gre za nezavarovano posojilo družbi zunaj skupine Helios, medtem ko je v letnem poročilu Skupine Helios to posojilo prikazano kot posojilo med povezanimi družbami.
Celotno dogajanje pa poraja tudi dvom o delu nadzornega sveta Heliosa, katerega predsednik je po objavi Dnevnikovih razkritij zatrdil, da s poslom nikoli ni bil seznanjen. Posojilo Agenciji za strateške študije je bilo sicer res odobreno tik pred lanskoletno menjavo nadzornega sveta. Vendar pa to sedanjih nadzornikov ne odvezuje odgovornosti, saj so prav oni v začetku letošnjega leta potrdili letno poročilo Skupine Helios, čeprav je bilo v njej mogoče zaslediti več nejasnosti. Kot smo poročali, je Helios lastništvo na zemljišču razkril šele v letnem poročilu za lani, hkrati pa je popravljal bilance za leto 2011. Toda to kljub temu ni vzbudilo pozornosti nadzornikov, ki so podrobna pojasnila uprave zahtevali šele po razkritju teh poslov v Dnevniku. »Ob sprejemu letnega poročila je uprava pojasnila, da so zemljišča v bilancah naknadno prikazali zaradi napačnega razumevanja računovodskih standardov,« pravi Mirnik, ki kljub temu meni, da so nadzorniki opravili »kvalitetno delo«.