Penko je danes povedal, da so preiskovalci pri Jakliču »ribarili v kalnem«, saj da je policija dobila navodilo, naj zoper Jakliča najde kar koli obremenilnega. »Preiskava ni bila fokusirana, ampak se je le iskalo, da bi se kaj našlo,« je Penko pojasnjeval ljubljanski okrožni sodnici Andreji Sedej Grčar.
»Ovadba je čisti konstrukt«
Vsi omenjeni dokazi tožilstva so po Penkovem mnenju zbrani na podlagi dokaza, pridobljenega s kršitvijo zakona o kazenskem postopku. Tajni preiskovalni ukrepi so se namreč začeli izvajati na podlagi ovadbe nekdanje novinarke Ane Jud, ta ovadba pa je čisti konstrukt, je prepričana Jakličeva obramba. Na podlagi tega ukrepa je policija namreč prestregla SMS-sporočilo hrvaške Hypo banke, ki je Jakliča obvestila o stanju na računu njegovega hrvaškega podjetja M-Kontakt. Sama pridobitev sporočila pa je bila protizakonita in protiustavna, je prepričan Penko.
Tožilstvo predlogu nasprotuje, saj da v njem ni nobene vsebine.
450 evrov mesečno, brez nepremičnine in avta
Predobravnavni narok je bil razpisan že pred dvema tednoma, a je moralo sodišče narok prestaviti, saj Jakliču vabila niso vročili. Sodnica je danes Jakliča poučila, da se je na vabila dolžan odzivati, sicer lahko uporabi prisilna sredstva, ki jih dovoljuje zakon.
Jaklič je danes na sodišču sicer povedal, da zasluži 450 evrov mesečno, v lasti pa nima nepremičnin ali avtomobila.
Po dolgoletni preiskavi, v kateri so preiskovalci zasegli vrsto obremenilnih dokazov in zaslišali vpletene, so ugotovili, da je Jaklič kot prvi mož Vzajemne preplačal naročene storitve pri S&T Slovenija, od njih pa v zameno dobil več kot 550.000 evrov. Vse se je začelo leta 2004, ko je Vzajemna pod vodstvom Jakliča s S&T Slovenija sklenila krovno pogodbo in pri njem naročila vzpostavitev lastnega informacijskega sistema.
Denar potoval prek več podjetij
Denar je potoval prek več povezanih podjetij S&T Slovenija v tujini in pozneje na podlagi domnevno fiktivnih svetovalnih pogodb končal na računu podjetja M-Kontakt. To naj bi bilo po oceni preiskovalcev ustanovljeno z izključnim namenom pranja denarja Vzajemne, ki ga je nato prelilo v nepremičnine na Korčuli. Obramba namerava dokazati, da M-Kontakt ni bilo slamnato podjetje.
Pri kaznivih dejanjih naj bi sodeloval tudi nekdanji član uprave Vzajemne Franc Henigman, ki naj bi kasneje od Jakliča v obliki posojila prejel 200.000 evrov. Pri oškodovanju Vzajemne in pranju denarja naj bi jima pomembno pomagala takratna vodilna moža S&T Slovenija Klavdij Godnič, ki danes vodi Telekomovo podjetje Soline, in Sašo Berger.
