Slovensko gospodarstvo se bo letos skrčilo za skoraj dva odstotka, je zapisano v pomladanski napovedi Urada za makroekonomske raziskave in razvoj (Umar), ki je za pol odstotne točke poslabšal svojo jesensko oceno. Bolj mrki obeti postavljajo vprašanje o potrebi po rebalansu proračuna, saj je temelj za proračuna 2013 in 2014 ravno precej bolj mila jesenska gospodarska napoved Umarja. Nova realnost namreč pomeni, da se bodo številne postavke v proračunu spremenile, če ne drugega, prinaša nižji BDP s seboj vsaj nižje prihodke od prejšnjih predvidevanj. Državni statistični urad (Surs) je medtem včeraj napovedal, da bo letošnji javnofinančni primanjkljaj znašal skoraj 1,5 milijarde evrov ali 4,2 odstotka BDP, kar je 500 milijonov evrov več, kot je predvideno v proračunu za letošnje leto.
Profesor na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani Tine Stanovnik meni, da »bo treba do konca letošnjega leta zelo verjetno vsaj enkrat v rebalans proračuna, če ne dvakrat«, medtem ko zaradi pomanjkanja podatkov o številkah ne želi govoriti. Stanovnik je ob tem prepričan, da se bo sedanja vlada lotila rebalansa odločno in premišljeno, saj je premierka Alenka Bratušek navsezadnje strokovnjakinja za proračun.
Rasto Ovin z mariborske ekonomske fakultete se na drugi strani ni želel opredeliti za ali proti rebalansu proračuna, dejal je le, da za zdaj vse kaže v smer, da rebalans bo. Pri tem je poudaril, da je fiskalna politika navsezadnje vendarle politika, zaradi česar odločitev o rebalansu proračuna včasih ne zasleduje izključno ekonomske logike.
Redkobeseden je bil tudi direktor Umarja Boštjan Vasle, ki možnosti za rebalans ni želel komentirati. K temu je dodal, da je eden izmed glavnih dejavnikov pri odločitvi vlade o tem, ali je rebalans potreben, prav Umarjeva pomladanska napoved. Ta med drugim letos predvideva 1,9-odstotno krčenje slovenskega BDP, rast registrirane brezposelnosti na 13,4 odstotka in padec domače potrošnje za 3,4 odstotka.
V okviru potrošnje se bodo za 0,5 odstotka znižale bruto investicije v osnovna sredstva, ki so se še lani skrčile za 9,3 odstotka. V Umarju pojasnjujejo, da bo precej nižji padec investicij posledica načrtovane pospešitve črpanja sredstev EU, s katerimi naj bi se po treh letih upadanja povečale državne investicije v infrastrukturo. Kljub temu je po lanskem znižanju obsega bruto investicij za 257 milijona, na 1,05 milijarde evrov, letos težko verjeti, da se bo obseg investicij zvišal za 60 odstotkov, kakor predvideva proračun. Zlasti če vemo, da je pred Slovenijo leto reševanja bank, bržkone tudi dokapitalizacije kakšnega podjetja in plačevanja računov, povezanih s kolektivnimi tožbami proti državi zaradi sprejetja zakona za uravnoteženje javnih financ (Zujf). »Že javnofinančni primanjkljaj, ki bo nastal zaradi dokapitalizacije bank, bo tako visok, da v letošnjem letu ne vidim velikega prostora za investicije,« je pojasnil Stanovnik. Edini način za njihovo občutno rast, ki ga poleg uspešnega črpanja evropskih sredstev vidi Stanovnik, je znižanje drugega trošenja države. To bi pomenilo znižanje plač ali števila zaposlenih, s čimer se sindikati ne bi strinjali.
Primanjkljaj močno odvisen od obveznic Co Co
Razmere na trgu dela so težke, v letošnjem letu pa se bodo po oceni Umarja še dodatno zaostrile. Bruto plače na zaposlenega se bodo realno (ob upoštevanju inflacije) znižale za skoraj dva dodatna odstotka, medtem ko se bo zaposlenost znižala za 1,6 odstotka. Nižja zaposlenost se odraža tudi v manj zbranih socialnih prispevkih, je opozoril Andrej Flajs, vodja sektorja nacionalnih računov na Sursu. Samo v zadnjem lanskem četrtletju je bilo zbranih za pet odstotkov manj socialnih prispevkov, ki so ob zbranih davkih pomemben indikator zdravja javnih financ.
Kljub očitnim težavam s prihodki v proračunu je nekdanjemu finančnemu ministru Janezu Šušteršiču z robustnim varčevanjem lani uspelo močno znižati primanjkljaj. Potem ko je ta še leta 2011 znašal skoraj 2,3 milijarde evrov ali 6,4 odstotka BDP, se je lani znižal na 1,32 milijarde evrov ali 3,7 odstotka BDP. »Država je zmanjšala praktično vse izdatke, razen izdatkov za obresti, ki so se povečali za 54 milijonov, na 748 milijonov evrov,« je dejal Flajs. Transferji kapitala so se znižali za 423 milijonov evrov, socialna nadomestila za 171 milijonov evrov, stroški plač za 151 milijona evrov, bruto investicije pa za 257 milijonov evrov.
Lanski varčevalni uspeh pa vendarle ni tako gotov, kot se je zdelo. Čeprav je Šušteršič vselej zagotavljal, da se lahko konverzija obveznic Co Co NLB upošteva v leto 2013, se lahko pri tem očitno še zatakne. Flajs je namreč pojasnil, da je prišlo do Sursa nekaj novih informacij, zaradi katerih bi lahko do 15. aprila spremenili svojo napoved. V primeru, da bi morali 320 milijonov evrov visoko konverzijo obveznic Co Co knjižiti v lansko leto, bi primanjkljaj narasel na 4,6 odstotka BDP, napoved za letošnje leto pa bi se znižala na 3,3 odstotka BDP. Ob tem je Flajs opozoril tudi na pomanjkanje informacij o nadaljnjih dokapitalizacijah bank, ki visijo kot »damoklejev meč nad javnimi financami«.
