Za zaskrbljenost in negotovost več kot 300 delavcev družbe Polzela je pred božičnimi prazniki poskrbel član nadzornega sveta družbe Marko Slokar. Nekdanji član uprave Polzele je namreč še z dvema predstavnicama zaposlenih v nadzornem svetu, Alijano Plaskan in Stanko Pfajfer, poskrbel, da so pred dnevi z mesta predsednice nadzornega sveta odstavili Branko Neffat, na njeno mesto pa imenovali kar Slokarja. Za nameček je v torek z mesta predsednice uprave nepreklicno odstopila še Karmen Dvorjak.
Bankirji grozijo, Slokar neomajen
Ta se je za odstop odločila po tem, ko so člani nadzornega sveta za člana uprave imenovali Roberta Tomazina, hkrati pa zahtevali soglasno odločanje o vseh zadevah. Pooblastila Dvorjakove so torej postala vezana na soglasje Tomazina, zato, kot je zapisala v odstopni izjavi, ne more več prevzemati odgovornosti za izpolnjevanje danih zavez. O njeni odstopni izjavi se bodo nadzorniki seznanili na današnji seji, na kateri bodo obravnavali tudi izsledke forenzične revizije iz časa, ko je bil član uprave še Slokar. Po naših informacijah je forenzična revizija ugotovila vrsto nepravilnosti.
Pri kadrovskih rošadah pa novi predsednik nadzornega sveta Slokar očitno ni predvidel vseh razsežnosti svojih ravnanj. Neffatova je bila za predsednico nadzornega sveta imenovana pred približno enim letom na zahtevo bank upnic. Zato ni presenetljivo, da so se bankirji ostro odzvali na Slokarjevo akcijo in zahtevali, da Neffatova ponovno postane predsednica nadzornega sveta. V nasprotnem primeru bodo uporabili vsa pravna sredstva za zaščito svoje lastnine, vključno z uveljavljanjem odškodninske odgovornosti.
Slokarjevo ravnanje je presenetljivo, saj morajo banke v naslednjih dneh družbi ponovno reprogramirati za več pet milijonov evrov posojil. Ker je družba pod vodstvom Dvorjakove bolj ali manj dosegla vse zastavljene cilje, naj bi bil po naših informacijah dogovor o reprogramu posojila pred Slokarjevim »podvigom« tik pred podpisom. Kljub grožnjam bankirjev je Slokar neomajen in se čudi zahtevam bank, ki so pravzaprav ekonomske lastnice družbe (dobro polovico delnic obvladuje družba pooblaščenka Polzela-Delnica, katere solastnik je tudi Slokar), da mora Neffatova ponovno postati predsednica nadzornega sveta. Kot je poudaril, ima uprava polna pooblastila za vodenje družbe.
Pri tem velja poudariti, da je pred dnevi ravno Slokar poskrbel, da je bil za člana uprave imenovan Tomazin, ki je v preteklosti vodil družbi Snežnik in Slopak. Na vprašanje, zakaj so se odločili za Tomazina, je Slokar odgovoril, da ga pač pozna. Razrešitev Neffatove, ki ostaja članica nadzornega sveta, pa je Slokar utemeljil s tem, da je kršila poslovnik o delu nadzornega sveta in prekoračila svoja pooblastila. Za komentar je bila Neffatova v torek nedosegljiva.
Na današnjo sejo nadzornega sveta, na kateri bodo obravnavali tudi izsledke forenzične revizije, je Slokar povabil tudi predstavnika bank upnic. Spomnimo, da je izvedbo forenzične revizije Slokar pred meseci poskušal preprečiti. Kot predstavnik Polzela-Delnice je namreč glasoval proti temu, da bi določene posle družbe preverili forenzični revizorji. Še več, Slokar je poskrbel, da so delničarji z nasprotnim predlogom za revizorja potrdili revizijsko družbo Abeceda, ki sicer že več kot desetletje revidira poslovanje Polzele. Kljub vsemu pa je nadzorni svet ob podpori sindikata poskrbel za to, da je forenzično revizijo opravil Inštitut za poslovodno računovodstvo.
Forenzična revizija odkrila številne nepravilnosti
Po naših podatkih so finančni forenziki v družbi ugotovili številne nepravilnosti. Polzela naj bi tako namesto dveh mariborskih samostojnih podjetnikov odplačala posojilo v višini 100.000 evrov. V tem poslu je Polzela nastopala kot porok pri servisiranju posojila. Za sto tisoč evrov je bila Polzela oškodovana tudi pri odobritvi posojila podjetju Mozaik Cirile Klinc, ki je lani končalo v stečaju. Posojilo je Polzela Mozaiku odobrila že leta 1996, nato pa ročnost z več aneksi podaljševala. Eden večjih spornih poslov v času, ko je družbo vodil Anton Turnšek, je bil nakup delnic Banke Celje leta 2008 s posojilom v višini več kot pol milijona evrov. Dobro polovico posojila je družba najela kar pri Banki Celje, preostali znesek pa pri NLB. Po načrtu bi morale biti delnice kupljene s kupnino od prodaje nepremičnine, ki pa je družbi ni uspelo prodati. Epilog nakupa delnic celjske banke je, da so na koncu stroški obresti za najeto posojilo presegali dividende od teh delnic. Za delnice Banke Celje Polzela zdaj ne more najti kupca, da je mera polna, pa jih bo morala še oslabiti za 400.000 evrov.
Ugotovljenih nepravilnosti od leta 2006 do 2011, torej v času, ko je bil tudi Slokar član in celo predsednik nadzornega sveta ter član uprave (od novembra 2010 do konca leta 2011), je še več. Namesto da bi družba s posojili financirala obratna sredstva, za kar so bila odobrena tudi posojila, je pridobljena sredstva namenjala za kratkoročne in dolgoročne naložbe. Zato forenzični revizorji ne izključujejo možnosti, da so se posojila trošila nenamensko.
