Če je Mirjan Kulovec, predsednik uprave metliške Kolpe, leta 2010 za Dnevnik dejal, da je za njim eno najtežjih let poslovanja Kolpe, zdaj za leto 2012 pravi, da težjega leta še ni bilo. Padec prodaje na Kolpinih ključnih trgih, slovenskem in hrvaškem, je bil kar 30-odstoten, in to najbolj na programu kopalniške opreme Kolpasan. Kljub temu se je Kolpi uspelo obdržati nad vodo in poslovati z dobičkom (250.000 evrov) ob 36 milijonih evrov prihodkov, denarni tok iz poslovanja (EBITDA) pa je znašal okoli devet odstotkov, kar je po Kulovčevih besedah celo nad povprečjem v branži, kjer se vrti okoli osmih odstotkov. Za letos napoveduje 40 milijonov evrov prihodkov, če se bo desetodstotna rast, ki so jo dosegli v prvem polletju, nadaljevala tudi v tretjem in četrtem kvartalu.
»Že od druge polovice leta 2008 naprej so nam najbolj upadali zahodni trgi, srednja Evropa ter Skandinavija. Ko pa se je začela kriza tudi na slovenskem trgu in trgih bivše Jugoslavije, smo hitro ukrepali, prilagodili poslovanje, zmanjšali zaposlenost. V zadnjih petih letih nam je kljub krizi uspelo poslovati pozitivno, se razvijati, prodaja raste, razstavljamo po vseh evropskih sejmih,« pravi Kulovec. Skupina Kolpa trenutno zaposluje 550 ljudi, medtem ko jih je leta 2008 več kot 700, v matičnem podjetju Kolpa, d.d., pa je zaposlenih 380 delavcev.
Desetodstotna rast v letošnjem prvem polletju je posledica novih poslov in rasti na zahodnih trgih, najbolj na angleškem, dobili pa so tudi večji posel v Indiji. »Upamo, da je to tudi svetla točka za naprej. Računamo predvsem na program kemije Kerrock ter na dejavnost inženiringa, opremljamo bolnišnice, 'čiste' prostore, delamo fasade. Je pa zlasti pri bolnišnicah problem v tem, da so državni razpisi običajno narejeni tako, da nekdo z novim znanjem in rešitvami sploh ne pride zraven. Tako prej dobimo posle v tujini kot v lastni državi.« Kulovec bo na to najbrž danes opozoril tudi gospodarskega ministra Stanka Stepišnika, ki se bo v Metliki udeležil praznovanja 35-letnice delovanja Kolpe.
Kot smo v Dnevniku poročali konec lanskega leta, pa bi se lahko Kolpa kmalu znašla v finančnih škripcih zaradi nasedlih nepremičninskih poslov na Hrvaškem. Šlo naj bi za dva velika gradbena projekta na območju Zagreba, katerih začetki segajo še v čas pred kriznim letom 2008. Gre za gradnjo stanovanj, nekaj jim jih je uspelo prodati že pred zgraditvijo, a je nastopila kriza, banke ljudem niso več dajale kreditov in vse skupaj se je ustavilo, je dejal Kulovec, ki pa o podrobnostih ne želi govoriti.
Šlo naj bi za 35 milijonov evrov posojil, ki jih mora Kolpa vrniti bankam do konca leta 2015. Kulovec je dejal le, da zadeva nima s Kolpo, d.d., nikakršne zveze, saj da je posle vodil Kolpa Holding, katerega lastnik je sedmerica Kolpinih menedžerjev. Ti so v zameno za reprogramiranje dolgov pri banki zastavili svoje delnice. »Za Kolpo, d. d., to ni prav nič obremenjujoče, tudi če nam ne bi uspelo poplačati tistega dolga,« zatrjuje Kulovec. »Trenutno je vse 'pokrito' in normalno funkcionira. Gre pa za povsem interne dogovore z bankami,« dodaja. A dejstvo je, da je Kolpa Holding vendarle največji lastnik metliške družbe.