Banka Slovenije je dve zasebni banki, Probanko in Factor banko, ki že dlje časa nista upoštevali zahtev regulatorja bančnega trga, njuni finančno upehani lastniki pa niso našli denarja za dokapitalizacijo, včeraj uradno poslala v nadzorovano likvidacijo. Vodenje bank bosta konec tedna prevzeli izredni upravi, vse do zaključka likvidacije, ki lahko po besedah ministra za finance Uroša Čuferja traja tudi dve do tri leta, pa bosta poslovali normalno.
Vsi varčevalci bodo poplačani
»Nadzorovano prenehanje pomeni, da bodo vsi varčevalci v obeh bankah v celoti poplačani. Obe banki bosta od ponedeljka naprej v celoti upravljali tekoče posle in zagotavljali izplačilo vseh vlog varčevalcev,« je včeraj na večerni novinarski konferenci pojasnil guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec. Kot je poudaril, bi z vsakim odlašanjem povečali negotovost predvsem z vidika izplačila vseh varčevalcev v teh bankah. »Druga možnost je bila stečaj, kjer bi država jamčila le za vloge do 100.000 evrov,« je poudaril Jazbec. Nadaljnje delovanje obeh bank, ki po ugotovitvah centralne banke dolgoročno nista bili sposobni preživeti na trgu, bi lahko vplivalo na zmanjšanje stabilnosti v bančnem sistemu. Banka Slovenije se je za ukrep po Jazbečevih besedah odločila zato, da okrepi stabilnost v preostanku bančnega sektorja v državi in zaščiti vse varčevalce v slovenskem bančnem sistemu. Za zagotavljanje likvidnosti obeh bank in izplačilo vseh vlog varčevalcev bodo najeli posojili, za kateri je vlada včeraj že odobrila poroštva, in sicer 490 milijonov evrov za Probanko in 540 milijonov evrov poroštva za Factor banko.
Evropska komisija je včeraj Sloveniji že izdala začasno soglasje za pomoč obema bankama, končno odločitev pa bodo v Bruslju sprejeli po tem, ko bo Slovenija predložila načrt za nadaljnjo usodo obeh bank. Za to ima dva meseca časa. Sporočilo za javnost so pozno zvečer posredovali tudi iz Evropske centralne banke (ECB), kjer so pojasnili, da so odločbo o izredni upravi v Probanki in Factor banki sprejeli slovenski organi na podlagi svojih pristojnosti. »Namen te odločbe je – skupaj z obremenitvenim testom in pregledom kakovosti sredstev, ki se zdaj izvajata – prispevati k stabilnosti slovenskega bančnega sektorja,« so zapisali v ECB in dodali, da Banka Slovenije v celoti obvešča svet ECB, vsi postopki evrosistema pa so bili izvedeni pravilno.
Izredni upravi z »licenco« za prijavo nepravilnosti
Nad bankama bosta poslej bdeli novi upravi, ki ju je imenovala Banka Slovenije, ta pa bo v času trajanja izredne uprave opravljala tako funkcijo nadzornega sveta kot skupščine obeh bank. Upravi obeh bank bosta vodila tujca, in sicer je vodenje Probake prevzel dr. Imre Balogh, nekdanji name stnik glavnega izvršnega direktorja madžarske banke MKB, vodenje Factor banke pa Klaus Schuster, nekdanji menedžer v bančnem sektorju, sicer pa svetovalec vodilnim kadrom. Oba imata po besedah guvernerja Banke Slovenije že veliko izkušenj s prestrukturiranjem bank. V upravo Probanke vstopata še Igo Gruden, sicer član uprave Soda v zadnjih izdihljajih druge Janševe vlade, in Marko Novak, v upravo Factor banke pa Matevž Slapničar (iz Gorenjske banke) in Vitomir Krašovec. Vsi so že podpisali pogodbe o poslovodenju, ki vsebujejo tudi določilo, da morajo pristojnim organom naznaniti vse morebitne sume nepravilnosti, ki jih bodo odkrili pri pregledu bančnega portfelja.
Izredni upravi bosta morali v 45 dneh pripraviti otvoritveni bilanci bank, šele nato pa bo po besedah Jazbeca mogoče govoriti o vseh nadaljnjih postopkih. Nov guverner Banke Slovenije dopušča možnost, da bodo vloge prenesene na druge banke. Ob tem je dodal, da bodo z garancijo države zagotovili poplačilo vseh vlog, kaj bodo varčevalci s svojim denarjem naredili, pa je njihova odločitev. »Ne gre za model sanacije preostalih bank,« je poudaril Jazbec.
Ocenjen strošek države 400 milijonov evrov
Ocenjen strošek na proračun države za obe banki znaša 400 milijonov evrov. Ta se bo štel med proračunski primanjkljaj. »Nikoli nisem imel dileme, ali se odločiti za pomoč pri likvidaciji ali pa dovoliti stečaj obeh bank. S tem zgolj sledimo zgledom iz tujine. Za to se nam ne bo treba dodatno zadolžiti,« je včeraj dejal Čufer.
Da se je lastniška mreža Probanke in z njo povezanih družb začela majati, smo v Dnevniku poročali že natanko pred letom dni. Že v prvi polovici leta 2012 je namreč Banka Slovenija izdala odredbo, s katero je banki odredila, da mora zbrati dodatni kapital. Ker ji tega lastniki, med katerimi je bil največji Medaljon (vrsto let v lasti menedžerjev Probanke), ki je danes v stečaju, zaradi lastnih težav niso uspeli zagotoviti, je bil dokončni zlom banke le še vprašanje časa. Čeprav je nadzorni svet, ki ga je do včeraj sprejetega ukrepa Banke Slovenije vodil Roman Glaser (Perutnina Ptuj), septembra lani zamenjal ustanoviteljico banke Romano Pajenk, je imela Probanka že na zadnji dan leta 2012, v katerem je po ocenah revizorjev ustvarila skoraj 80 milijonov evrov izgube, le še za slabih 52 milijonov evrov kapitala. Količnik temeljnega kapitala (Tier 1) Probanke se je znižal na vsega 5,4 odstotka. Če je banka še v začetku leta svoj kapitalski primanjkljaj ocenjevala na 50 milijonov evrov, je ta številka do konca avgusta narasla na 192 milijonov evrov.
Breme sanacije na lastnikih in imetnikih instrumentov
Podobna je zgodba s Factor banko. Ta je v dobrem letu dni izpeljala več neuspešnih poskusov dokapitalizacije. Na zadnji dan letošnjega junija je imela še 75 milijonov evrov kapitala, pri čemer je imela za skoraj 681 milijonov evrov posojil nebančnim strankam. Potem ko v banki niso našli vplačnika za dodatnih 50 milijonov evrov kapitala, so to nameravali storiti v obrokih. Revizorji letnega poročila Factor banke pa so že maja opozorili na »pomembno negotovost, ki bi lahko zbudila bistven dvom o sposobnosti banke, da nadaljuje kot delujoče podjetje«.
Kdo bo torej (poleg proračuna) še nosil breme likvidacije Probanke, ki je bila znana kot financer in tudi operativni izvajalec številnih menedžerskih odkupov, in Factor banke, ki je leta 2008 Binetu Kordežu na podlagi osebnega poroštva odobrila kar osem milijonov evrov posojila za financiranje odkupa Merkurja? Kot so pojasnili v Banki Slovenije, bodo to njuni lastniki in imetniki podrejenih instrumentov. Največji lastniki Probanke so bile družbe iz njenega omrežja: poleg Medaljona še Perutnina Ptuj, Avtotehna, Trimo in Pivovarna Laško. Ti so sicer že do zdaj večinoma oslabili svoje naložbe. Največji delničar Factor banke, ki jo je do zdaj vodil Ciril Dragonja, je Skupina ACH, katere največji lastnik je njen dolgoletni direktor Herman Rigelnik. Sledijo CG Invest v stečaju (nekdanja Aktiva Darka Horvata), Nova KBM, »ugaslo« podjetje Sivra in dve družbi iz Švice.
