Jozo Kalem, ključni Petrolov poslovni partner na Hrvaškem, se je znašel na udaru tamkajšnjih organov odkrivanja in pregona. Če obtožnica, ki jo je tožilstvo v Karlovcu pred dnevi zaradi domnevne goljufije pri gospodarskem poslovanju in ponarejanja listin vložilo zoper Kalema, res pomeni začetek konca poslovnega imperija reškega trgovca z naftnimi derivati, so lahko zaskrbljeni tudi v Petrolu. Temu je namreč Kalem na Hrvaškem na veliko odpiral vrata – tudi zaradi svojega prijateljstva s finančnim ministrom Slavkom Linićem.
Po poročanju hrvaških medijev se obtožnica nanaša na Kalemovo podjetje RI-Petrol. To naj bi leta 2009 v poslih z gradbenim podjetjem IGM domnevno nezakonito pridobilo večje število nepremičnin, pozneje pa naj bi jih pri eni od bank zastavilo za najetje posojila. Po mnenju tožilstva naj bi se Kalem pri tem okoristil za več kot trinajst milijonov evrov. Na tožilstvu so potrdili, da bodo skupaj z obtožnico vložili tudi predlog za odvzem domnevno protipravne premoženjske koristi, ki naj bi jo pridobil Kalem. Ta izjav za hrvaške medije ne daje, obtožnico pa je komentiral njegov prijatelj Linić. Označil jo je za »delo različnih paraobveščevalnih služb, ki želijo na vsak način oblatiti Kalemovo ime«.
Podjetje iz obtožnice gradi Petrolove servise
Zgodba je močno neprijetna tudi za Petrol. Najprej zaradi dejstva, da je prav podjetje RI-Petrol ključni partner slovenske naftnotrgovske družbe na Hrvaškem. Že v začetku februarja smo v Dnevniku poročali, da je Kalem še vedno lastnik vsaj treh Petrolovih bencinskih servisov, za katere prejema tudi najemnino. Prav prek teh poslov naj bi Petrol pomagal Kalemu. Slednji je namreč zemljišča, na katerih so Petrolovi servisi, zastavil za posojila. Ključen podatek je, da višina hipotek, vpisanih na zemljišča, presega vrednost gradnje samih servisov. Iz tega je mogoče sklepati, da Petrol Kalemu pomaga vračati posojila, ki jih je ta najel za druge namene.
In prav tu se skriva tudi prvo tveganje za Petrol. Morebitna uspešna tožilska izterjava domnevne trinajstmilijonske škode od Kalema bi namreč pomenila smrtni udarec za RI-Petrol. Ta je leta 2012 ustvaril le še pet milijonov evrov prihodkov, kar je skoraj polovico manj kot leto dni pred tem. V najslabšem primeru bi se torej lahko zgodilo, da bi nekateri Petrolovi servisi končali v stečajni masi RI-Petrola. Ta je bankam na zadnji dan leta 2012 dolgoval kar 26 milijonov evrov, še dodatnih 14 milijonov evrov pa mu je posodil sam Kalem. Težave bi mu lahko na kratek rok pomagal rešiti prav Petrol. Družba, ki jo vodi Tomaž Berločnik, je namreč leta 2012 od Kalema odkupila 49 odstotkov podjetja Euro-Petrol, ki se danes imenuje Petrol. Za to se je obvezala plačati 37,5 milijona evrov. Koliko kupnine mu mora še nakazati, iz javno dostopnih virov ni mogoče izvedeti. Kalem je sicer pred dnevi prodal enega od svojih podjetij (Ri-Petrol Transport), na katerega je leta 2012 »obesil« za štiri milijone evrov posojil Zagrebačke banke. Kupil ga je še en hrvaški naftni trgovec Milodrag Gadže, ki je leta 2008 svoje bencinske servise prodal Lukoilu.
Kaj za Petrol pomeni Linićev politični padec?
Sojenje Kalemu bi lahko imelo še dve večji posledici za Petrolove načrte na Hrvaškem. Prva, kratkoročna, je povezani z dejstvom, da Kalem še vedno sedi v tričlanski upravi zagrebškega Petrola. V njej je zadolžen za iskanje potencialnih novih lokacij za bencinske servise in odkupe zemljišč, torej za operativo pri širjenju Petrolovega poslovanja.
To bi se lahko zdaj upočasnilo, kar je povezano tudi z drugo posledico sojenja – bržčas neizbežnim zmanjšanjem Kalemove politične in lobistične moči. Javna skrivnost je, da je bil v zadnjih letih ključni Kalemov adut Linić, s katerim tudi skupaj dopustuje. Podravski list je tako pred dnevi poročal, da sta Kalem in Berločnik v začetku leta obiskala vodilne v Podravki, pri njih pa naj bi za Petrol osebno lobiral tudi Linić. Srečanja nihče od vpletenih ni zanikal, Kalem pa ga je utemeljil z »dobrimi poslovnimi odnosi med Petrolom in Podravko«. Tudi iz reakcij predsednika hrvaške vlade Zorana Milanovića je mogoče razbrati, da bi lahko obtožnica proti Kalemu skupaj še z nekaterimi drugimi aferami (sporne prisilne poravnave, pričanje v korist banke Hypo v arbitražnem sporu s Hrvaško...) pomenila tudi dokončni Linićev politični padec. Ta pa očitno ne bi resno zamajal le hrvaške vlade, ampak bi v nov »poslovni model« očitno prisilil tudi Petrol. Ta ima na Hrvaškem 99 bencinskih servisov, s čimer po nekaterih podatkih obvladuje dvanajstodstotni tržni delež.