V prihodnjih mesecih, še pred ustanovitvijo Slovenskega državnega holdinga (SDH), ki bo na enem mestu združil upravljanje državnega premoženja, se v slovenskem gospodarstvu obetajo večje kadrovske zamenjave. Po naših analizah se namreč letos izteče mandat predsednikom in članom uprav v skoraj 30 velikih slovenskih podjetjih, ki ustvarijo kar okoli devet milijard evrov prihodkov na leto. Hkrati utegne nekaj deset velikih podjetij še pred iztekom letošnjega leta dobiti nove večinske lastnike, ki bodo bodisi zamenjali uprave bodisi v njih imenovali svoje predstavnike.
V številnih podjetjih so priprave na imenovanje novih oziroma podaljšanje mandata sedanjim vodilnim kadrom že začeli. Nadzorni svet Luke Koper pod vodstvom Alenke Žnidaršič Kranjc bo tako na valentinovo ponovno odločal o razrešitvi Gašparja Gašparja Mišiča z mesta predsednika uprave upravljalca koprskega pristanišča, v začetku tedna pa se je iztekel tudi rok za prijavo na razpis za novega glavnega direktorja družbe Plinovodi (zdaj to funkcijo opravlja Marjan Eberlinc). Pred dnevi so postopke za imenovanje novega predsednika uprave že začeli tudi nadzorniki Uniorja, ki pa naj bi se nagibali k podelitvi novega petletnega mandata sedanjemu predsedniku uprave Darku Hrastniku.
Kadrovske komisije v polni pripravljenosti
Že v prihodnjih tednih naj bi svoje delo začele tudi kadrovske komisije nadzornega sveta Zavarovalnice Triglav, Petrola in Intereurope, hkrati pa se bodo morali nadzorniki tudi odločiti, ali bodo mandat podaljšali sedanjim članom oziroma predsednikom uprav ali bodo za te funkcije iskali nove kadre. Sedanjemu predsedniku uprave Intereurope Ernestu Gortanu namreč mandat poteče sredi junija, članoma uprave Petrola Roku Vodniku in Janezu Živku avgusta, novembra pa Andreju Slaparju, ki je po lanski razrešitvi Matjaža Rakovca prevzel vodenje največje slovenske zavarovalnice.
Ali bodo nadzorniki omenjenim štirim članom uprave podaljšali mandat ali na te položaje imenovali nove kadre, za zdaj še ni mogoče napovedati. V Petrolu imajo namreč mandatarski sistem, kar pomeni, da nadzorni svet nove člane uprave imenuje na predlog predsednika uprave, torej Tomaža Berločnika. Nadzorniki Triglava želijo na drugi strani še pred imenovanjem novega predsednika uprave počakati na rezultate nekaterih ukrepov, ki jih je sprejelo sedanje vodstvo.
Odločitev o imenovanju novih članov uprave so konec lanskega leta že sprejeli nadzorniki Poštne banke Slovenije, vendar Elica Vogrinc (PBS), ki naj bi zamenjala člana uprave PBS Viktorja Lenčeta, že tri mesece čaka na licenco Banke Slovenije. Predsednik uprave Nove KBM Aleš Hauc pa bo moral v kratkem nadzornikom predlagati novega kandidata, saj je Igor Hustić umaknil svojo kandidaturo za člana uprave banke. Zakaj se je za to odločil, Hustić ni želel komentirati, po neuradnih informacijah pa naj bi centralni bančniki problematizirali njegovo vlogo v družbi I. J. Nasveti (vodil jo je med letoma 2005 in 2008), ki je za sabo v stečaju pustila več milijonov evrov dolgov do Zvona Ena Holdinga, enega večjih dolžnikov NKBM. Letos bo, kot kaže, novega predsednika uprave dobila tudi Banka Celje, saj je konec lanskega leta Dušan Drofenik »iz osebnih razlogov« odstopil s tega položaja, vodenje banke pa je začasno prevzel njegov namestnik Davorin Leskovar.
Skupaj z lastništvom na prepihu tudi uprave
Toda to je le manjši del kadrovskih zamenjav, ki se jih pričakuje v letošnjem letu. Maja se izteče tudi mandat članu uprave Telekoma Slovenije Zoranu Vehovarju, že mesec prej pa tudi delavski direktorici Darji Senica, proti kateri je telekomunikacijski operater vložil več odškodninskih tožb zaradi domnevno spornih poslov v času uprave Bojana Dremlja. Konec leta se izteče tudi mandat predsedniku in članu uprave Letrike Edvinu Severju in Bojanu Koniču, vendar bo njuna usoda po vsej verjetnosti odvisna od novega večinskega lastnika šempetrske skupine. Tako Telekom kot tudi Letrika sta namreč na seznamu podjetij, ki jih namerava država prodati. Prav zaradi prodaj podjetij utegne letos priti do več sprememb v upravah, saj bodo novi lastniki po vsej verjetnosti želeli imeti besedo tudi pri upravljanju. Tako je pričakovati, da bo avstrijski Ring International po uradnem prevzemu Heliosa predvidoma februarja najprej zamenjal nadzorni svet, nato pa tudi upravo družbe. Po neuradnih informacijah naj bi Avstrijci nameravali v upravo imenovati dva oziroma tri svoje predstavnike.
Trenutno država prodaja tudi večinski delež Aerodroma Ljubljane, Žita, Fotone, Cinkarne Celje, Elana, Palome in Adrie Airways, naprodaj pa so tudi večinski deleži Mercatorja, Litostroja Power, Cestnega podjetja Nova Gorica, MK Založbe, Termoelektrarne Trbovlje, Radenske, Dela, Večera, Tovarne Olja Gea, 48-odstotni delež Mlinotesta, v primeru stečaja NFD Holdinga pa tudi večinski delež Hotelov Bernardin. Lastnik koncerna Sintal Robert Pistotnik je tako po nakupu večinskega deleža Zavoda za varstvo pri delu (ZVD) že napovedal, da namerava zamenjati celoten upravni odbor družbe, podobno pa po lanski dokapitalizaciji zamenjavo nadzornega sveta in uprave napovedujejo tudi banke upnice Trima. Tudi sicer je zadnja sprememba insolvenčne zakonodaje upnikom olajšala razlastitev lastnikov in prevzem upravljanja dolžnika. Banke naj bi zahtevale tudi imenovanje svojega predstavnika v upravo Perutnine Ptuj. Generalni direktor ptujske skupine Roman Glaser naj bi sicer bankam predlagal, naj imenujejo svojega pooblaščenca, ki bi bedel nad prestrukturiranjem, vendar so bankirji ta predlog označili kot nesprejemljiv.
Leto, ki bo premešalo karte v energetiki
Čeprav naj bi se dobršen del slovenske energetike znašel na seznamu strateških naložb države in torej ne bo naprodaj, utegne biti letos prav ta panoga na največjem kadrovskem udaru. Poleg članoma uprave Petrola in direktorju Plinovodov namreč letos potečejo tudi mandati predsednikom uprav oziroma direktorjem Elektra Ljubljane (Andrej Ribič), Elektra Celje (Rade Knežević), Elektra Gorenjske (Bojan Luskovec), Borzena (Peter Karol), Savskih elektrarn (Drago Polak) in Soških elektrarn Nova Gorica (Vladimir Gabrijelčič). Da se utegnejo karte v energetiki letos dodobra premešati, je nakazalo že nedavno dogajanje v Holdingu Slovenske elektrarne (HSE). Iz nadzornega sveta HSE so namreč odstopili trije od štirih predstavnikov države, s tem pa se je na prepihu znašel tudi položaj generalnega direktorja, ki ga zaseda Blaž Košorok. V primeru morebitne predčasne zamenjave vodstva HSE ni mogoče izključiti niti predčasnih zamenjav vodstev Dravskih elektrarn Maribor, Termoelektrarne Šoštanj in Premogovnika Velenje.