Okoli pet milijonov evrov vrednemu poslu z uvedbo integriranega javnega potniškega prometa, ki bo uporabnikom omogočal, da bodo tako z vlaki kot z avtobusi potovali z enotno vozovnico, je za zdaj po pričakovanju najbližja »velika koalicija« Slovenskih železnic (SŽ), njihovega Prometnega inštituta, Ljubljanskega potniškega prometa (LPP) in Marproma.
Ta je namreč na razpisu, ki ga je že drugič v slabem letu dni objavilo ministrstvo za infrastrukturo in prostor, oddala daleč najugodnejšo ponudbo. Projekt so v SŽ, Prometnem inštitutu, LPP in Marpromu pripravljeni izpeljati za 4,8 milijona evrov. Ponujena cena, ki obsega izvedbo, vzdrževanje, nadgradnjo in podporo sistema, je skoraj enaka ceni, ki so jo v SŽ in LPP v internih dokumentih (razkrili smo jih v Dnevniku) načrtovali že lani poleti. Takrat je ministrstvo, ki ga vodi Samo Omerzel, član DL (njeni nekateri vidni člani so ali so bili tako ali drugače povezani s podizvajalci, ki naj bi sodelovali s tem konzorcijem), razmišljalo celo o neposredni oddaji posla SŽ in LPP. Nato si je premislilo in novembra objavilo razpis. Tudi zaradi suma, da ga je ministrstvo prikrojilo za SŽ in LPP, naj bi nanj že konec leta postalo pozorno tožilstvo.
Na razpisu je ministrstvo prejelo dve ponudbi. Drugo je poslal konzorcij zasebnega podjetja Agencija za promet, raziskave in razvoj ter družbe Četrta pot. Cena: 6,5 milijona evrov, kar je skoraj dva milijona evrov več od ponudbe konzorcija SŽ-LPP-Marprom. Prav visoka razlika v cenah je že včeraj sprožila špekulacije, da je druga ponudba zgolj krinka, ki naj bi dokazovala, da je bil razpis odprt za vse ponudnike. Dva potencialna ponudnika – Arriva Štajerska, ki je bila še lani poleti predvidena kot partner SŽ in LPP, ter češka Mikroeelektronika spol. – sta se namreč raje odločila za vložitev zahtev za revizijo. Presenetljiv je tudi podatek, da pri konkurenčni ponudbi sodeluje družba Četrta pot. Ta je bila še lani aktivno vključena v konzorcij SŽ-LPP-Marprom, oblikovanje enega od tehničnih standardov in sistem varnostnih ključev pa naj bi ji po takratnih načrtih prinesla okoli 800.000 evrov.
Hkrati drži, da je nosilec konkurenčne ponudbe vpleten v več pravnih sporov s SŽ. Lastniki Agencije za promet, raziskave in razvoj, ki je leta 2012 ustvarila le slabih 36.000 evrov prihodkov, so namreč večji delničarji in menedžerji Avtobusne postaje Ljubljana, ki se s SŽ že več let na sodišču bojuje za lastništvo zemljišča postaje. Po javno dostopnih podatkih so SŽ proti Avtobusni postaji Ljubljana, ki jo vodi njen največji lastnik Marjan Kotar, že pred leti vložili dve tožbi v skupni vrednosti okoli 1,3 milijona evrov. To je le 400.000 evrov manj od vseh prihodkov podjetja v letu 2012. Generalni direktor SŽ Dušan Mes pa je včeraj potrdil, da so ključno tožbo dobili že konec lanskega leta. »Sodišče je odločilo, da je zemljišče postaje v lasti SŽ. Od Avtobusne postaje Ljubljana bomo tako zahtevali plačilo mesečne najemnine. Če je ne bodo želeli plačati, se bomo odločili za druge ukrepe,« je dejal Mes, ki dopušča možnost, »da se je Avtobusna postaja Ljubljana za prijavo na razpis za enotno vozovnico odločila tudi zaradi nagajanja SŽ«. Na Avtobusni postaji Ljubljana nam včeraj ni uspelo najti sogovornika.
Poročali smo že, da ima ključno vlogo v konzorciju SŽ-LPP-Marprom podjetje Igea, ki bo skrbelo za vodenje projekta nadgradnje informacijskih sistemov. Za to naj bi skupaj prejelo okoli 820.000 evrov. Še lani spomladi je bil v Igei zaposlen Omerzelov predhodnik Igor Maher (DL), ki je povezanost s projektom enotne vozovnice večkrat javno zanikal. Že pred časom je zatrdil, da zanj tudi v času, ko je bil v Igei, ni bil zadolžen. Kot eden od možnih podizvajalcev v projektu se je omenjalo tudi podjetje Maxtel. Njegov manjši solastnik je bil še lani nekdanji glavni kadrovik DL Janko Jenko. Tudi slednji je zanikal, da bi bil kakor koli povezan ali vključen v projekt. V njem bo sodelovalo še podjetje Imovation, ki naj bi za LPP oblikovalo enega od tehničnih standardov in sistem varnostnih ključev, za kar naj bi prejelo dobrih 800.000 evrov. Nadzornemu svetu tega podjetja je med letoma 2006 in 2008 predsedoval aktualni minister Omerzel. Ta je očitke o favoriziranju SŽ, LPP in Marproma večkrat javno zanikal.