Kitajska je bila ob koncu lanskega leta lastnica več kot 1300 milijard dolarjev ameriškega dolga in že kar 3820 milijard dolarjev deviznih rezerv – daleč največ na svetu in več kot območje evra, Japonska, Savdska Arabija in Švica skupaj. A to ima svojo ceno. V obdobju, ko dolar, ki predstavlja veliko večino kitajskih rezerv, vidno šibi, so začeli Kitajci zato iskati alternative. Da bi omejili potencialne izgube, pospešujejo vlaganja doma in na tujem, financirajo pa jih pogosto prav z dolarji. Suvereni investicijski skladi, s katerimi upravlja Peking, na veliko kupujejo zemljišča, gradijo in posodabljajo pristanišča, železnice in še marsikaj.
Po mnenju nekaterih strokovnjakov gre zgolj za zavarovanje za primer nadaljnjega nižanja vrednosti dolarja. Logika Pekinga naj bi bila takšna: bolje, da vložimo 380 milijard dolarjev in imamo nekaj od tega, kot da tvegamo desetodstotno znižanje vrednosti dolarja, ob katerem bi izpuhtel zajeten del rezerv. Spet drugi pričakujejo, da igra Kitajska daljnosežno in precizno politično igro, katere cilj je dolarju sčasoma prevzeti primat svetovne rezervne valute. V tem kontekstu je moč razumeti jesenski menjalni dogovor med Kitajsko, EU in Veliko Britanijo, po katerem bo kot posrednik iz prihodnjih trgovskih operacij med omenjenimi državami izločen dolar.
Kitajci krepijo vlaganja v evropske nepremičnine
Kitajski vlagatelji so se v začetku letošnjega leta zgrnili nad evropski nepremičninski trg, kjer kupujejo vse, kar jim pride pod roke. China Investment Corp, kitajski suvereni investicijski sklad, ki ima na voljo 575 milijard dolarjev sredstev, je kmalu po začetku leta sklenil dogovor za nakup londonskega kompleksa Chiswick Park. Ameriški družbi tveganega kapitala Blacstone je v zameno za nepremičnine v zahodnem Londonu nakazal 917 milijonov evrov. Ločeno je kitajski investicijski sklad Greenland Group sklenil 1,2 milijarde funtov (okoli 1,45 milijarde evrov) vredno kupčijo, s katero je prav tako v Londonu pridobil dva nepremičninska projekta. Poleg Britanije naj bi bila priljubljena točka tudi Nemčija, kitajski vlagatelji pa so letos v Evropi kupili že za več kot 2,5 milijarde evrov nepremičnin, s čimer se bližajo lanski celoletni znamki.
To bi lahko kazalo na jasno strategijo bolj intenzivnega trošenja dolarskih rezerv. Če je Kitajska še leta 2012 v Evropi kupila za komaj 978 milijonov evrov nepremičnin, naj bi v celotnem lanskem letu kupila za 3,05 milijarde evrov nepremičnin. Najbolj aktiven pri tem je bil sklad Ginko Tree, investicijska roka kitajskega regulatorja za valutne trge (State Administration of Foreign Exchange – SAFE), ki je za šestnajst nepremičnin zapravil 1,8 milijarde evrov. Poznavalci razmer ob tem opozarjajo, da naj bi bila ta številka še precej višja, saj je bilo kar nekaj poslov Ginka skritih očem javnosti.
Dolarji za afriške podvige Pekinga
Kitajska ima največje svetovne devizne rezerve zato, da bi ohranila stabilnost domače valute juan in obvarovala gospodarstvo pred zunanjimi šoki. Dolarji, ki predstavljajo okoli 70 odstotkov kitajskih deviznih rezerv, in evri, britanski funti in jen hkrati olajšujejo mednarodno trgovino, kjer je postala Kitajska v preteklih letih absolutni svetovni vladar. In ravno po rastočih presežkih na tekočem računu plačilne bilance je uspelo Pekingu v dobrih dveh desetletjih akumulirati tako visoke devizne rezerve, ki naj bi letos presegle vrednost 4000 milijard dolarjev.
Vendar se časi kopičenja deviz nekoliko spreminjajo. Yi Ping, prvi mož SAFE, je pred kratkim namreč dejal: »Zaradi ekspanzivne denarne politike nekaterih centralnih bank vse težje upravljamo z deviznimi rezervami in dosegamo vse nižje donose.« Peking, ki se je poprej stalno odločal za varne naložbe v državne obveznice, išče zato nove priložnosti za vlaganja. V Evropi se trenutno koncentrira na naložbe v nepremičnine, medtem ko naj bi zajeten kupček deviznih rezerv namenil tudi naložbam v Afriki. V naslednjih dvanajstih letih bo Kitajska v projekte v Afriki vložila skupno 1000 milijard dolarjev. Okoli 80 odstotkov tega zneska bo namenila za razvoj infrastrukture, predvsem za gradnjo cest, železnic in letališč, dobršen del pa tudi za agrikulturne projekte.
Kakšen delež v vlaganjih na črni celini bodo predstavljale devizne rezerve, ni znano. Zelo verjetno pa je, da bo Kitajska svoje devizne rezerve tudi v prihodnje uporabljala za krepitev svojega političnega in gospodarskega ugleda med svetovnimi velesilami.