Čeprav je Pošta Slovenije konec lanskega leta ostala brez vsakršnega lastniškega vpliva nad Poštno banko Slovenije (PBS), se tej še ne bo treba posloviti od najbolj razvejane bančne mreže v državi. Med njima velja 25-letna pogodba o sodelovanju, ki je brez soglasja obeh strank ni mogoče razdreti. Kljub vsemu bi lahko PBS, ki obvladuje dva odstotka trga, po 20 letih izgubila monopol nad poštnimi okenci.
Tako naj bi Pošta Slovenije, ki jo vodi Boris Novak, drugim bankam že posredovala ponudbo za opravljanje bančnih storitev v več kot 550 poštnih poslovalnicah po vsej Sloveniji. Med drugim naj bi takšno ponudbo prejela Nova Ljubljanska banka (NLB). O tem, da k sodelovanju kljub tesni navezanosti na PBS povabijo tudi njeno konkurenco, naj bi na Pošti Slovenije razmišljali že dalj časa. K iskanju novih partnerjev pa jih je verjetno še dodatno spodbudilo nedavno (pre)trganje lastništva s PBS.
Spomnimo, da je PBS decembra lani nujno potrebovala dokapitalizacijo, saj je zaradi visokih slabitev ustvarila rekordno, kar 60-milijonsko izgubo. Tedaj sta si lastništvo skoraj enakomerno delili v NKBM (55 odstotkov) in Pošta Slovenije (45 odstotkov), ki sta tudi priskočili na pomoč kapitalsko podhranjeni PBS. V njen kapital so pretvorili za skupno 51 milijonov evrov podrejenih depozitov. Kot se je kasneje izkazalo, so v dveh dneh izpeljali dve dokapitalizacijski skupščini. Na prvi so sodelovali oboji, po ceni 107,5 evra na delnico, na drugi pa le NKBM, ki je nove delnice vplačala po kar 99 odstotkov nižji ceni. V Pošti Slovenije, kjer niso dobili dovoljenja države, tako niso izgubili zgolj podržavljenih delnic NKBM, ampak tudi 44 odstotkov PBS.
»Pošta Slovenije strateške usmeritve na področju opravljanja storitev za banko zaradi spremembe lastništva ne bo spreminjala. Prizadevala si bo, da sodelovanje s PBS ostane na sedanji ravni,« so včeraj poudarili v Pošti Slovenije. Čeprav jim je devet milijonov evrov vreden lastniški delež v PBS »speljala« NKBM, ki jo vodi nekdanji prvi poštar Aleš Hauc, jim drugega kot ohranitev dosedanjega sodelovanja niti ne preostane. Po eni strani, kot rečeno, ne morejo enostransko prekiniti pogodbe. Po drugi jim opravljanje bančnih in plačilnih storitev za PBS na letni ravni prinese dodatnih 30 milijonov evrov prihodkov. Za boljšo sliko, to predstavlja več kot osmino prometa Pošte Slovenije.
Tudi v PBS pod vodstvom Roberta Senice so odločeni, da se obdržijo na poštnih okencih. Sami storitve za fizične in pravne osebe ponujajo zgolj v šestih poslovnih enotah po največjih mestih. Določene storitve ponujajo tudi znotraj bančne mreže NKBM, ki je po novem njihova 99-odstotna lastnica. »Strategija PBS je, da se v bodoče še bolj usmeri v poslovanje s prebivalstvom in izkoristi vse prednosti, ki jih pogodba o poslovnem sodelovanju, sklenjena s Pošto Slovenije, omogoča,« so bili neomajni v PBS.
Kljub temu v Pošti Sloveniji priznavajo, da lahko PBS v kratkem izgubi ekskluzivno pravico do uporabe njihovih okenc, kar bi nedvomno vodilo tudi v zmanjšanje obsega poslovanja enajste največje banke na trgu. »Že pred spremembo lastništva je Pošta Slovenije kot odgovorni gospodarski subjekt preučevala možnost sodelovanja tudi z drugimi bankami,« so povedali v Pošti Slovenije. Dodali so, da »dogovori še ne potekajo«. Ali jim bo v času, ko se banke združujejo in krčijo obseg poslovalnic in poslovanja, sploh uspelo najti novega najemnika? Po naših informacijah naj vsaj NLB, na katero naj bi se že obrnili, takšna oblika poslovnega sodelovanja ne bi zanimala. Ne nazadnje se je državna banka zavezala, da bo občutno zmanjšala obseg poslovanja ter s tem število poslovalnic in zaposlenih.