Dogajanje na finančnih trgih je med vlagatelje zasejalo seme panike. Na tej strani Atlantika so delniški tečaji padli zaradi negotovega razpleta krize v Ukrajini, v ZDA pa so trende navzdol obrnila znižanja vrednosti delnic farmacevtskih in spletnih podjetij. Ameriški borzni indeks Nasdaq, kjer kotira velika večina tehnoloških velikanov, je tri tedne zapored končal v rdečem in izgubil skoraj osem odstotkov vrednosti. To se ni zgodilo vse od novembra 2012, ko je bilo divjanje krize še v polnem razmahu. Nasdaq, ki je na začetku včerajšnjega trgovanja sicer nekoliko zrasel, bi lahko letos utrpel še hujše izgube. Strokovnjaki namreč ocenjujejo, da je njegova vrednost še vedno za četrtino oziroma 1000 indeksnih točk previsoka.
Čeprav se v zadnjih tednih ne dogaja nič tako dramatičnega, kot je bil pok tehnološkega balona leta 2000 ali propad banke Lehman Brothers leta 2008, se mnogi strinjajo, da prihaja na Wall Streetu do korekcij vrednosti predvsem spletnih tehnoloških podjetij. Prav ta v največji meri sestavljajo indeks Nasdaq. Delnice Googla, ki so v treh tednih izgubile 12 odstotkov vrednosti, so k padcu Nasdaqa prispevale skoraj desetino. Podobno utež v indeksu imajo tudi drugi velikani. Gibanje indeksa, ki ima v finančnem svetu izredno težo, je torej odvisno od ozkega kroga velikih podjetij.
Med njimi denimo tudi Appla, ki bi lahko zaradi šibkega povpraševanja čez dober teden razočaral s slabšimi poslovnimi rezultati, ali pa Facebooka, ki plaši vlagatelje z nakupovalnimi pohodi. Potem ko je za 19 milijard dolarjev kupil Whatsapp, aplikacijo za pošiljanje kratkih sporočil, je pred dnevi za dve milijardi dolarjev kupil podjetje Oculus VR, ki razvija očala za prikazovanje navidezne resničnosti. Pri enem in drugem podjetju se vlagatelji sprašujejo, ali je res vredno svojega denarja. Podobni dvomi se porajajo pri ocenjevanju vrednosti spletnih velikanov. Če je Nasdaq potreboval kar 14 mesecev, da je prilezel z vrednosti 3000 prek 4000 točk, bi lahko bil njegov padec precej hitrejši.
In s tem tudi padci vrednosti preostalih indeksov. Stabilnost finančnih trgov temelji namreč na zaupanju. Če je tega preveč, je to lahko zelo problematično, saj ustvarja pogoje za napihovanje balona. V Evropi so prvi začetki tega na obvezniškem trgu, kamor se je vrnila celo Grčija. Država, ki se še vedno spopada z več kot 27-odstotno brezposelnostjo in veliko večino strukturnih težav kot pred letom dni, se je zadolžila ceneje kot lani Slovenija. V ZDA so na podobno šibkih temeljih rasle vrednosti delnic spletnih podjetij.
Vlagatelji zdaj končno spoznavajo, da so bili preveč optimistični. Poslovni modeli spletnih velikanov namreč temeljijo predvsem na oglaševalskih prihodkih. Čeprav imajo tako Facebook kot Google in tudi Twitter vsak za sebe na videz neomejene možnosti rasti in zaslužka, si režejo kose od pogače, ki raste v razmeroma predvidljivem tempu.
V družbi ZenitOptimedia ocenjujejo, da bo ves svetovni oglaševalski trg letos vreden 560 milijard dolarjev, medtem ko bodo oglaševalci za spletno oglaševanje namenili »le« 14 odstotkov več kot lani, in sicer 132 milijard dolarjev. Jack Hough, analitik in kolumnist v eni vodilnih ameriških finančnih revij Barron's, je izračunal, da je praktično nemogoče, da vodilna podjetja s projekcijami prihodkov upravičijo svoje vrednosti na borzi. Google, katerega tržna kapitalizacija znaša 364 milijard dolarjev, bi moral letos odnesti 74-odstotni kos pogače spletnega oglaševanja, Facebook (154 milijard dolarjev) 32-odstotnega, Twitter (22 milijard dolarjev) pa šestodstotnega. Pozoren bralec je že ugotovil, da je to nemogoče, saj ima pogača v resnici največ 100 in ne 112 odstotkov, pri čemer je treba upoštevati tudi konkurente in borce za deleže, kot so velikani Yahoo, LinkedIn, AOL, Baidu (tako imenovani kitajski Google) in drugi. Google bo letos obvladoval približno polovico spletnega oglaševalskega trga, Facebook desetino, Twitter pa en odstotek.
