V spor med vodilnimi na Holdingu slovenske elektrarne (HSE) in sindikatom energetike, ki nasprotuje načrtovani reorganizaciji hčerinskih družb, se vse bolj vpleta tudi stranka SD.
Njen vidni član Franc Križanič, sicer minister za finance v vladi Boruta Pahorja, se je namreč konec novembra srečal z generalnim direktorjem HSE Blažem Košorokom. Na sestanek je prišel skupaj s predsednikom sindikata delavcev dejavnosti energetike (SDDE) Brankom Sevčnikarjem. Po naših informacijah naj bi Križanič na srečanju, kjer je bilo govora o dogajanjih v HSE, skušal odigrati vlogo mirovnega posrednika med Košorokom in Sevčnikarjem. Da pri tem ni bil uspešen, nakazuje podatek, da je prvi energetski sindikalist že nekaj dni po sestanku na novinarski konferenci v Šoštanju izrazil »skrajno zaskrbljenost o razmerah v Skupini HSE«.
SD s trdnimi koreninami v šaleški energetiki
Da je do sestanka res prišlo, sta nam včeraj potrdila tako Košorok kot Sevčnikar. Prvi o vsebini ni želel govoriti. Dejal je le, da je srečanje predlagal Križanič in ga vprašal, če lahko nanj pripelje tudi Sevčnikarja. Slednji nam je pojasnil, da Križanič z njimi sodeluje prek Ekonomskega inštituta pravne fakultete (EIPF), ki za sindikat pripravlja študijo o notranji organizaciji HSE. »Njeni rezultati bodo predvidoma znani v prihodnjem tednu,« je dejal Sevčnikar.
Križanič sicer ni prvi član SD, ki se je pri napovedani reorganizaciji HSE postavil na stran sindikatov. Te je že sredi oktobra na zboru v menzi TEŠ prišel podpret velenjski župan Bojan Kontič, ki je leta 2011 še kot poslanec SD prvi pristavil podpis pod predlog zakona o poroštvu za TEŠ 6. Stranka Igorja Lukšiča je tudi drugače tesno vpeta v šaleško energetiko: njen član je direktor TEŠ Peter Dermol, na volitvah v državni svet pa je med drugim podprla tudi direktorja Premogovnika Velenje Milana Medveda. Star znanec teh krogov je tudi Križanič, ki je med letoma 2005 in 2008, ko so se postavljali temelji TEŠ6, s Sevčnikarjem v sedel tudi v nadzornem sveta HSE. Leta 2006 je tako Križanič sodeloval pri pripravi študije o pozitivnih makroekonomskih in socialnih učinkih TEŠ 6. Sedel je tudi v komisiji TEŠ, ki je poslovodstvu predlagala povečanje moči novega objekta. Od leta 2009 naprej je bil prav Križanič skupaj z ministrom za gospodarstvo Matejem Lahovnikom ključni podpornik projekta, ki ga je HSE začel plačevati v času Pahorjeve vlade. Kljub mnenju komisije za preprečevanje korupcije, ki je pri Križaniču ugotovila konflikt interesov, se na sejah vlade, kjer je bilo govora o TEŠ 6, ni izločal iz odločanja.
Projekt TEŠ 6 spet blizu mrtvi točki
Prav z napovedano reorganizacijo, ki predvideva združevanje nekaterih oddelkov in služb v hčerinskih družbah, je povezano tudi nadaljnje dogajanje pri TEŠ 6. 1,45 milijarde evrov vreden projekt, za katerega država jamči s 440 milijonov evrov vrednimi poroštvi, je sicer spet vse bliže mrtvi točki. Po naših informacijah je namreč Alstom, dobavitelj tehnološke opreme za TEŠ 6, že uradno napovedal, da bo še pred božičnimi prazniki ponovno »zamrznil« dela na gradbišču v Šoštanju. To se bo zgodilo v primeru, če mu TEŠ v prihodnjih desetih dneh ne bo poravnal za okrog 30 milijonov evrov zapadlih obveznosti. Ker v Šoštanju tega denarja nimajo, so se za pomoč obrnili na Holding slovenske elektrarne (HSE). Tam pa so naleteli na gluha ušesa.
»Letos smo v projekt že vložili 118 milijonov evrov lastnih sredstev. Za višji vložek nimamo pravne podlage, lahko pa kaj prihranimo znotraj skupine,« je včeraj pojasnil generalni direktor HSE Blaž Košorok in dodal, da »Alstom, ki ga preiskujejo v več državah, zagotovo ni v položaju, ko bi lahko kogar koli izsiljeval.« Rdečo luč zadolžitvi za 45-milijonsko dokapitalizacijo TEŠ pa je holdingu prižgalo finančno ministrstvo. Razlog: ocenili so, da bi pri tem šlo za pomoč za tekoče poslovanje, ki v skladu s pravili s področja državnih pomoči ni dovoljena.
