Novi izredni upravi Factor banke in Probanke bi lahko v prihodnjih mesecih povzročili dodatne težave več domačim vplivnežem in njihovim poslovnim omrežjem.
Še vedno ni jasno, kako bo likvidacija obeh bank vplivala na odločitve o reprogramu posojil, ki sta jih Factor banka in Probanka odobrili v zadnjih letih. Čeprav je viceguvernerka Banke Slovenije Stanislava Zadravec Caprirolo ocenila, da »sprememb pri refinanciranju ne bi smelo biti«, lahko napovedano krčenje obeh bank zaostri kriterije za podaljševanje posojil in odobravanje moratorijev ali morda celo pospeši zahtevo za predčasno poplačilo katerega od posojil. Ne gre namreč prezreti dejstva, da bo likvidacija obeh bank »presekala« tudi nekatera poslovna omrežja, ki so se spletla okoli Factor banke in Probanke.
Jankovićevih 11 milijonov skrbi
Kdo je torej lahko zaradi zadnjih dogajanj v obeh bankah v skrbeh? Ljubljanski župan Zoran Janković je s Factor banko povezan na dveh »frontah«. Prva se nanaša na družbo KLM Naložbe, ki je v večinski lasti Zorana Jankovića, njen zastopnik pa je Damijan Janković. Omenjena družba Factor banki dolguje 11 milijonov evrov, pri čemer tega denarja z lastnim premoženjem (1,57-odstotnim deležem Mercatorja) ne bo mogla v celoti poplačati. Po ceni, ki jo za delnice ponuja Agrokor, bi ji zmanjkalo okoli štiri milijone evrov. Druga »fronta« so Stožice. Factor banka namreč s petmilijonskim posojilom sodeluje v sindikatu bank, ki financirajo gradnjo športno-trgovskega kompleksa. Vsaj do zdaj je veljala za zagovornico refinanciranja projekta do njegovega dokončanja.
Še 1,35 milijona evrov Factor banki dolguje podjetje Findale Enterprise z Britanskih Deviških otokov, ki je v lasti Tomaža F. Lovšeta. Pred kratkim je banka posojilo, ki zapade decembra letos, dodatno zavarovala z vpisom plombe na lastniškem deležu v podjetju T. F. Lovše. Med pomembnejšimi strankami banke je tudi poslovni sistem Nuba, ki je v lasti Rasta Tomažiča in Patrika Ceglarja. Za gradnjo optičnega omrežja v Srbiji mu je Factor banka namenila 20 milijonov evrov, a po ugotovitvah srbskih oblasti naj bi Tomažič in Ceglar vsaj četrtino tega zneska »prečrpala« na različna podjetja v Sloveniji, na Cipru in Sejšelih. Kot je znano, je imela Factor banka pomembno vlogo tudi v Telekomovih poslih s kosovskim Ipkom in tamkajšnjim vplivnežem Ekremom Lluko, ki jih preiskuje specializirano državno tožilstvo.
»Nasedli« pri Kordežu, Bavčarju, Horvatu, Pavčku...
Komitent te banke je z devetmilijonskim dolgoročnim posojilom tudi Joc Pečečnik. Njegovo podjetje Elektronček bo zelo verjetno moralo odpisati letos izdanih 16.500 obveznic banke (FB25), ki jih skupaj vrednoti na 850.000 evrov. Factor banka je med upniki podjetij Vladimirja Voduška. Že predlani pa je začela vpisovati zaznambe na premoženju v lasti podjetja Petin Zdenka Pavčka, ki mu je posodila 2,1 milijona evrov, in začela rubiti Bineta Kordeža, ki mu je na osebno menico posodila osem milijonov evrov. Še daljši je seznam stečajev, v katerih je »nasedla« banka. Med njimi so tudi FB Investicije Igorja Bavčarja (6,4 milijona evrov terjatev), CG Invest (nekdanja Aktiva Darka Horvata, med letoma 1998 in 2012 tudi člana nadzornega sveta Factor banke – skupno 14 milijonov terjatev), Alpos pohištvo (4,1 milijona), Viator & Vektor logistika (3,8 milijona), Finetol (5 milijonov), PSL Storitve (4 milijone), Oil Metal Company v lasti Samida Braca Osmanovića (3,4 milijona), Primorje Holding, Delo revije...
Še bolj majavi sta po likvidaciji Probanke poslovni omrežji Perutnine Ptuj, ki jo obvladuje Roman Glaser, sicer donedavni prvi nadzornik banke, in poslovneža Tomaža Ročnika, brata ustanoviteljice Probanke Romane Pajenk. Za prvega pomeni zamenjava uprave v Probanki potencialni dvojni udarec. Ne le namreč, da je Probanka pomemben bančni upnik Perutnine Ptuj, ki že več let bije boj z bankami, od letos pa jim plačuje le še obresti. Glaserjevo omrežje se je po novem vsaj deloma »odprlo« tudi v lastniškem smislu. Probanka in Zlata Moneta, ki jo po novem obvladuje Probanka, imata namreč skupaj v lasti dobrih 15 odstotkov Perutnine. V ta blok pa lahko prištejemo še skoraj desetino delnic, ki jih prek Kada obvladuje država. Ta se z Glaserjem zaradi revizije njegovih poslov že več let spopada na sodišču.
Uradni konec Probankinega omrežja
Spet druga zgodba je Ročnik, ki že dlje časa iz poslovnega sistema pred upniki, med katerimi je ključna Probanka, umika več deset milijonov evrov vredno premoženje. Samo v Klasju, ki ga je Ročnik finančno izčrpal, je Probanka »nasedla« s petimi milijoni evrov nezavarovanih posojil.
A gre le za vrh ledene gore. Banka, ki je zaslovela zaradi pomoči pri številnih menedžerskih odkupih (Trimo, Avtotehna, Pivovarna Laško), je namreč vzorčen primer incestuozne prepletenosti oseb, ki bi si dejansko morale gledati pod prste. Med njenimi pomembnimi komitenti so tako podjetja, ki so še v začetku lanskega januarja, ko je bila Probanka že v resnih težavah, vanjo vplačala za dobrih devet milijonov evrov dodatnega kapitala. Med temi je tako mogoče najti podjetje Bauimex v lasti Srečka Šamperla, ki je prav s pomočjo Probanke prevzel Vodnogospodarsko podjetje (VGP) Kranj, kjer je tudi direktor, družbo ACMG Miroslava Gnamuša, ki je pri Probanki najela (in deloma že odplačala) sedemmilijonsko posojilo za nakup Litostroja Jekla, nekdanji največji lastnik Preventa Globala Janko Zakeršnik itn.
Tudi sicer pomeni likvidacija Probanke uradni konec omrežja, ki je na svojem vrhuncu obvladovalo pomemben delež gospodarstva severovzhodne Slovenije. Prav Probanka je bila namreč ključni vzvod za njegovo upravljanje. Avtotehna, ki ima v lasti tudi Swatycomet, prehaja v last Gorenjske banke in Probanke. Ta ima glavno besedo tudi v Trimu. Medaljon, ki so ga obvladovali Probankini menedžerji, je v stečaju, Juteks pa ima že od lani novega lastnika iz Belgije.