Med najpomembnejšimi letošnjimi zahtevami so zmanjšanje dela na črno in obsega sive ekonomije, razbremenitev stroškov dela, prenova sistema javnega naročanja, ureditev insolvenčne zakonodaje in zagotovitev podpornega poslovnega okolja, so sporočili iz OZS.
"Dokler bomo obrtniki in podjetniki polnili državni proračun, bomo na vlado naslavljali zahteve in ne predlogov, kot je na lanskem forumu obrti in podjetništva pričakovala predsednica vlade," je poudaril podpredsednik OZS in predsednik upravnega odbora OZS Branko Meh. Če bo vlada prisluhnila tem zahtevam, ki po njegovih besedah predstavljajo konkretne rešitve za zagon gospodarstva, bo Slovenija zagotovo izšla iz gospodarske krize.
Manj dela na črno in sive ekonomije
Prav na vrh seznama svojih zahtev v malem gospodarstvu postavljajo zmanjševanje dela na črno in obsega sive ekonomije. Različne raziskave namreč kažejo, da je sive ekonomije v Sloveniji za 23 do 28 odstotkov bruto domačega proizvoda. Med možnimi rešitvami na OZS predlagajo posebno olajšavo pri dohodnini za določene namene po načelu "vsak račun šteje", zvišanje glob ter poostren nadzor nad šušmarji.
Na OZS zahtevajo tudi zmanjšanje stroškov dela zaposlenih. Ti so namreč neprimerljivo višji kot v državah, s katerimi Slovenija tekmuje na svetovnem trgu, zato slovensko gospodarstvo ne more krepiti svoje konkurenčne sposobnosti na tujih trgih.
V delovni zakonodaji bi v zbornici skrajšali čas nadomestila plače v breme delodajalca, ko je delavec v bolniškem staležu, in sicer s 30 delovnih dni na 20 koledarskih dni, dopust pa naj se omeji tako v zasebnem kot javnem sektorju. V zakonodajo naj se ponovno umesti posebno poglavje, ki bi veljalo za manjše delodajalce, saj gre za najranljivejšo skupino delodajalcev.
Problem tudi plačilna disciplina
Opozarjajo tudi na problem plačilne discipline, h katerega reševanju bi lahko prispevali hitrejši oz. učinkovitejši izvršilni postopki ter odprava anomalij izvršilnega postopka v zvezi z ugovori. Potrebne se jim zdijo tudi nadaljnje spremembe instituta prisilne poravnave, saj se ta v mnogih primerih izrablja za oškodovanje predvsem manjših upnikov v korist večjih upnikov.
Dosedanje izkušnje predvsem mikro in malih podjetij, ki so praviloma podizvajalci, so pokazale, da je zakonska ureditev javnih naročil še vedno neustrezna in v precejšnji meri vpliva na plačilno nedisciplino. Še več, zadnja sprememba zakona o javnem naročanju, je še poslabšala položaj podizvajalcev, utemeljujejo zahtevo po spremembi zakonodaje s tega področja.
Pavšalna obdavčitev malih poslovnih subjektov
OZS je že v preteklosti zahtevala uvedbo pavšalne obdavčitve pri malih poslovnih subjektih, ki bi temeljila na lažjem spremljanju in obračunavanju njihovih davčnih obveznosti. Zdaj predlagajo, naj se samostojnim podjetnikom in podjetjem z vsaj enim zaposlenim v času zaposlitve te osebe prag prihodkov za možnost uveljavljanja pavšalne obdavčitve dvigne s 50.000 na 100.000 evrov, odstotek normiranih odhodkov pa s 70 na 80 odstotkov.
Vlada naj malim poslovnim subjektom tudi zagotovi spodbudno poslovno okolje ter poskrbi za učinkovito črpanje evropskih sredstev. Slednja bo glede na trenutne razmere v Sloveniji še nekaj časa najpomembnejši vir financiranja za investicije, opozarjajo.
