»Podravska« posojilna zgodba, v kateri so danes že ugasle družbe, povezane s poslovnežem Samidom Osmanovićem iz Maribora, Novi Ljubljanski banki (NLB) spretno naprtile več kot 20 milijonov evrov neizterljivih terjatev, je prinesla prve kazenske ovadbe.
»V januarju 2013 je pooblaščenka družbe Dom-Smreka v stečaju proti njenima odgovornima osebama vložila kazenske ovadbe zaradi suma storitve več kaznivih dejanj,« nam je razkril stečajni upravitelj družbe Dom-Smreka Silvo Zorec. Odgovornima očita oškodovanje upnikov, povzročitev stečaja z goljufijo ali nevestnim poslovanjem in zlorabo položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti. Kdo je ovaden, Zorec zaradi občutljive tematike ni mogel razkriti. Po dostopnih podatkih pa sta funkcijo direktorja Dom-Smreke v obdobju domnevno spornih poslov opravljala Samid Osmanović in še en Mariborčan Danilo Goričan.
Kaj se je dogajalo leta 2009, da je poplačilo 20-milijonske terjatve NLB odvisno od izkupička pri prodaji okoli 86.000 kvadratnih metrov velikega pašnika na Hrvaškem, ki je na podlagi cenitev vreden zgolj 130.000 evrov? Po ugotovitvah stečajnega upravitelja in davčnoinšpekcijskega nadzora so podjetja, povezana s Samidom Osmanovićem, svoje obveznosti do skupine NLB prenašala na družbi Dom-Smreka in LG-Metal, obe iz Maribora. To so naredila po zapletenih manevrih in celo, tako davkarija, s fiktivnimi posli.
Pridobljena dokumentacija razkriva, kako je Dom-Smreka, ki se je dolga leta ukvarjala s prodajo gradbenega materiala, sploh ustvarila 20 milijonov evrov obveznosti do NLB. Tako naj bi Osmanovićev Oil Metal Company in družba Osimex Group iz ZDA (ni znano, kdo je bil njen uradni lastnik) enkrat do leta 2007 izkazala več terjatev do Dom-Smreke in LG-Metala. Dom-Smreka je bila do leta 2009 tudi v lasti Osmanovića. V letu 2007 pa sta te domnevne terjatve s provizijo in diskontom prodala podjetju LHB Finance, ki sodi pod okrilje NLB. Kaj je zaposlene v NLB vodilo k temu, da so kasneje »konsolidirali« obveznosti do Osmanovićevega imperija v 20-milijonsko posojilo do Dom-Smreke, ni znano.
Neposredni rezultat odkupov in prenosov terjatev je propad Dom-Smreke. Ta namreč v zameno ni dobila denarnih sredstev, ampak poslovni delež v hrvaški družbi OS Metal. Da je bil OS Metal, ki je bil lastnik prej omenjenega zemljišča, res vreden 20 milijonov evrov, kolikor bi Dom-Smreka morala septembra 2009 odšteti zanj, pa so vpleteni podkrepili s cenitvijo. Toda kot se je izkazalo, je OS Metal za nepremičnino le šest mesecev prej plačal 110.200 evrov, vmes pa se ni pripetil noben pomemben dejavnik (na primer sprememba namembnosti). Kot je zaključil davčnoinšpekcijski nadzor, je bila 20-milijonska kupnina poravnana z verižno kompenzacijo med osebno in kapitalsko povezanimi družbami, »pri čemer so bile terjatve udeležencev fiktivne«.
Ni izključeno, da je šlo pri teh »poslovnih dogodkih« za zapiranje terjatev Osmanovićevih podjetij do skupine NLB, ki izhajajo iz afere okoli prodaje sarajevskega podjetja Bosna putevi. Ta je konec leta 2010 odnesla vodilna bančnika v mariborski poslovalnici NLB Boruta Rataja in Albina Turka.
Stečajni upravitelj Dom-Smreke Zorec se je za mnenje o smiselnosti vložitve odškodninskih tožb proti odgovornim osebam obrnil tudi na odvetnika. »Za vodenje odškodninskih tožb stečajni dolžnik nima na voljo zadostna sredstva za pravdne stroške, glede na premoženjsko stanje odgovornih oseb pa bi bil tudi pričakovani učinek precej dvomljiv,« je ugotovil.
