Minister za infrastrukturo in prostor Omerzel je prepričan, da je projekt Južni tok strateško pomemben projekt za EU in Slovenijo, zato naša država ocenjuje, da njegov nadaljnji obstoj zaradi zadnjih dogovarjanj med ruskim plinskim podjetjem Gazprom in avstrijskim OMV ni ogrožen, so sporočili z ministrstva.
»Delamo, kot da se ni nič zgodilo«
Glede na dejstvo, da je Slovenija izpolnila vse obveznosti iz meddržavnega sporazuma in da v celoti podpira sodelovanje v tem projektu z vidika diverzifikacije poti oskrbe s plinom tudi v evropskih okvirih, ter zlasti zaradi pospešenega umeščanja v prostor na slovenski strani ocenjujejo, da je Slovenija v primerjavi z Avstrijo pri projektu Južni tok v pomembni prednosti.
»Delamo, kot da se ni nič zgodilo. Projekt Južni tok se nadaljuje. Glede na začrtano terminsko dinamiko bi moral plinovod začeti obratovati leta 2018,« je dejal direktor družbe Plinovodi Eberlinc.
Kot je naknadno pojasnil za STA, na operativni ravni vse aktivnosti potekajo skladno s terminskimi načrti, dogovorjenimi med Gazpromom in Plinovodi.
Konec leta bo zaključena prva trasa plinovoda med Lendavo in Kidričevim
»Vsi doslej postavljeni okviri so zelo jasno določeni in vnaprej predvidljivi, tako da medsebojne zaveze, ki jih imamo v okviru medvladnega sporazuma, družbeniške pogodbe o ustanovitvi družbe Južni tok Slovenija in končne investicijske odločitve, govorijo o tem, da sta oba partnerja sprejela tako čvrste zaveze, da pravzaprav ni moč ugotoviti, da se aktivnosti ne nadaljujejo,« je poudaril Eberlinc.
Trenutno se izvajajo intenzivne aktivnosti na področju umeščanja v prostor. Po pričakovanjih bo konec leta prva trasa plinovoda med Lendavo in Kidričevim zaključena, pogoji za gradnjo pa ustvarjeni prihodnje leto.
Plinovodi so sicer prejšnji teden na Gazprom poslali zahtevo za pojasnilo, kaj nedavni dogovor z OMV pomeni za Slovenijo, a odgovora še niso prejeli.
Slovenija izpolnila vse pogoje
Predvidoma konec meseca bo sestanek obeh družb, na katerem bodo obravnavali odprta vprašanja, vse s ciljem, da se projekt nemoteno nadaljuje. Takšna so tudi neuradna obvestila s strani Gazproma, je za STA še dejal Eberlinc.
Omerzel je spomnil, da je ta vlada projekt Južni tok ves čas obravnavala prednostno, zlasti v primeru potrebnih umeščanj v prostor in sprejemanja državnih prostorskih načrtov.
»Slovenska stran je do ruskega investitorja izpolnila vse zahtevane pogoje. Verjamem, da se bodo naša prizadevanja na koncu tudi obrestovala ter da bomo kot enakopraven partner ene od petih evropskih držav v tem projektu uresničili pomembno energetsko investicijo v vrednosti ene milijarde evrov v začrtanem terminskem planu,« je povedal.
Projekt Južni tok ni ogrožen
Na ministrstvu so spomnili, da kot pristojni slovenski organ, ki je pooblaščen za izvajanje meddržavnega sporazuma o Južnem toku, uradno niso bili seznanjeni o kakršni koli spremembi, ki bi vplivala na zaveze iz sporazuma.
Ne glede na to so za dodatna pojasnila o nedavnem dogovoru med Gazpromom in OMV takoj zaprosili tako predstavnike Rusije kot tudi skupnega podjetja Plinovodov in Gazproma, ki v Sloveniji bdi nad projektom. Na podlagi ugotovljenih dejstev in pojasnil so utrjeni v prepričanju, da projekt Južni tok ni ogrožen, so zapisali.
Ob tem so pojasnili, da je treba sam projekt Južni tok razumeti v širšem regionalnem kontekstu. Rusija je za realizacijo projekta meddržavne sporazume sklenila z vsemi državami v regiji; Avstrija je sporazum o uresničitvi projekta Južni tok podpisala že leta 2010, od takrat pa s Slovenijo redno sodeluje na sestankih z Evropsko komisijo.
Zakonodajni okvir jasen in enak v vseh državah članicah EU
Tako za Avstrijo kot Slovenijo velja enaka zakonodaja, saj sta obe članici EU. V tem kontekstu je treba razumeti tudi, da realizacija plinovoda na ozemlju Slovenije ter njegov poslovni uspeh nikakor nista povezana s postopki, ki jih mora investitor izpeljati po energetski zakonodaji EU, saj je zakonodajni okvir jasen in v vseh državah članicah EU enak.
Slovenija je izpolnila vse obveznosti iz meddržavnega sporazuma in je vedno jasno podpirala sodelovanje v tem projektu, so še zapisali na ministrstvu.
Vodstvi energetskih velikanov Gazprom in OMV sta 29. aprila podpisali memorandum o soglasju glede izvajanja avstrijskega dela plinovoda Južni tok, zaradi česar se je postavilo vprašanje, ali in kako bo to vplivalo na izvedbo projekta v Sloveniji.
Kaspijskq regija bogata z energenti
Ukrajinski časnik Kijev Post je pisal, da bi trasa čez Avstrijo nadomestila načrtovano traso do slovenskih Rateč. To bi zmanjšalo stroške in približalo termin za dokončanje končnih povezav plinskega transportnega sistema, saj bi različica z zaključkom v Ratečah lahko občutno zavlekla trajanje projekta.
Evropska komisija je podpis pogodbe vzela na znanje, nadaljnjih komentarjev glede tega pa nimajo. So pa ponovili, da projekt Južni tok za njih ni prioriteten - njihova prioriteta je najti nove države, ki bi EU dobavljale energente, in tako spodbuditi diverzifikacijo, npr. s pomočjo razvoja južnega plinskega koridorja, ki zagotavlja povezavo do Kaspijske regije. Ta je bogata z energenti.
