Načrti ministra za infrastrukturo in prostor Sama Omerzela o obuditvi državnega logističnega holdinga, ki bi združeval Slovenske železnice (SŽ) in Luko Koper, so očitno padli v vodo.
Čeprav je Omerzel še novembra lani zatrjeval, da »mu je ideja o holdingu všeč«, so nam pred dnevi na ministrstvu potrdili, da zdaj »ni več aktualna«. Na ministrstvu po novem dajejo prednost poslovnemu in ne več kapitalskemu povezovanju SŽ in Luke Koper. Projekt holdinga domačih velikih logistov, ki bi – vsaj v teoriji – dobiček iz dejavnosti vlagal v razvoj železniškega omrežja, je tako le nekaj mesecev po tem, ko ga je minister vzel iz svojega predala, spet romal nazaj vanj.
Preobrat ministra Omerzela je bržčas pripisati najmanj trem vzrokom. Prvi je povezan z več mesecev trajajočo operacijo reševanja SŽ pred upniki. Pri tej ima ključno vlogo država. Od nje bo namreč v veliki meri odvisno, ali in v kolikšni meri bo železnicam do konca leta uspelo poplačati za okoli sto milijonov evrov zapadlih posojil. Tudi sicer na SŽ v prihodnjih mesecih ne bodo imeli časa razmišljati o holdingu: družbo čaka novo zmanjšanje števila zaposlenih (za okoli 400, na skupaj 7600), pogajanja s sindikati, ki zahtevajo vrnitev plač na predkrizno raven, dogovori z ministrstvom za finance o načinu poplačila 121-milijonske terjatve do države, poslovna sanacija tovornega prometa... Novi resnejši zapleti bi pomenili velik udarec za prve znake okrevanja SŽ, ki so lani ustvarile okoli dvajset milijonov evrov dobička iz poslovanja, enako naj bi jim uspelo tudi letos.
Nemci hladni do Omerzelovih načrtov
Drugič, če se je še pred leti zdelo, da tuji železniški koncerni pred slovensko mejo čakajo s kovčki evrov, danes zagotovo ni tako. Pri (več)milijardnih vložkih v železniško infrastrukturo zaradi nizke stopnje donosa za zasebne vlagatelje ni računice. V Sloveniji jih veliko bolj kot holding zanima lastniški vstop v Luko Koper.
To posredno dokazuje tudi nedavni Omerzelov obisk v Nemčiji. Tam se med preostalimi srečanji, ki jih je opravil, namreč ni sestal z vodilnimi v železniškem koncernu Deutsche Bahn (DB), ampak »le« s Nikom Warbanoffom, predsednikom uprave DB International, ene od številnih družb iz tega poslovnega sistema. S tem naj bi Nemci poslali jasno sporočilo: kakršni koli resnejši pogovori jih zanimajo le, če bo prvi korak storila država. Ta jim je doslej vstop v slovensko logistiko ponujala že dvakrat. Prvič v času vlade Janeza Janše leta 2008 v okviru »projekta Saturn«, delovnega imena za holding, ki bi pod eno streho združil SŽ, Luko Koper in Intereuropo. Drugič pa leta 2010, ko so načrti vlade Boruta Pahorja za podobno povezavo SŽ in Luke, ki jih je pomagal pripraviti nekdanji prvi mož DB Hartmut Mehdorn, naleteli na odpor sindikatov in lokalne skupnosti na Obali. Na ministrstvu so potrdili, da na sestanku med Omerzelom in Warbanoffom ni bilo govora o potencialnih naložbah DB v slovenska podjetja.
Stavka v RTH sesula vrednost Omerzelovih »delnic«
Tudi sicer sta v regiji v zadnjih mesecih propadla dva poskusa privatizacije železniških družb. Januarja je tako hrvaška vlada ustavila prodajo tovornega prometa tamkajšnjih železnic (HŽ Cargo) romunski družbi Grampet. Tri mesece pred tem pa je padel v vodo prvi poskus privatizacije romunskega železniškega operaterja CFR Marfa. Po naših podatkih v zadnjih mesecih v Sloveniji ni bilo na spregled resnejših vlagateljev, ki bi se zanimali za vlaganja v drugi tir proge med Divačo in Koprom. Konec lanskega leta so o projektu, ki naj bi bil po novem vreden okoli 800 milijonov evrov, v Sloveniji povpraševali predstavniki malezijske družbe Allied Group Holdings. A ti po dostopnih podatkih nimajo nobenih referenc s področja železniških in drugih infrastrukturnih projektov.
Tretji, zelo verjetni razlog za Omerzelov preobrat je upad njegove politične moči znotraj vlade. Po neuradnih informacijah naj bi namreč predsednica vlade Alenka Bratušek ministru, ki je jeseni komaj z velikimi napori preživel plaz očitkov o poslovanju njegovega podjetja Lastinski z Darsom, močno zamerila bolj ali manj pasivno spremljanje dogajanj v Rudniku Trbovlje-Hrastnik (RTH). Spomnimo, Omerzel je 9. marca obiskal rudarje, a mu jih ni uspelo odvrniti od takrat napovedane stavke. Nato naj bi se odpravil na dopust. Stavkajoče rudarje je nato morala obiskati Bratuškova in z njimi podpisala dogovor o zavezah, ki jih bo morala izpolniti država. Politične delnice Omerzela naj bi takrat močno padle, zato naj bi pomembnejše načrte, za katere bi potreboval širšo podporo vlade, dal začasno na hladno. V političnih krogih se je še konec marca ugibalo tudi, ali bi ga lahko neukrepanje v primeru RTH stalo celo položaja.
