Tri mesece po oblikovanju konzorcija za prodajo večinskega, skoraj 73-odstotnega deleža Cinkarne Celje so lastniki naposled začeli iskati svetovalca, ki bo za njih izvedel prodajo celjske metalurške družbe. V Modri zavarovalnici, ki vodi konzorcij prodajalcev, pričakujejo, da bodo svetovalca izbrali do konca meseca. Predstavitveni prospekt naj bi mogočim investitorjem poslali še letos, nezavezujoče ponudbe pa v Modri zavarovalnici pričakujejo v prvem četrtletju prihodnjega leta.
Čeprav so se v preteklosti za nakup Cinkarne Celje že zanimali nekateri strateški vlagatelji, so razmere v metalurški dejavnosti še vedno neugodne. Svetovna poraba pigmenta titanovega dioksida se je letos sicer zvišala za dobrih deset odstotkov, stopnja izkoriščenosti proizvodnih zmogljivosti pa trenutno dosega okoli 80 odstotkov. Toda na drugi strani so bili proizvajalci prisiljeni znižati cene, kar je imelo negativen vpliv na njihovo dobičkonosnost. V prvih devetih mesecih so tako v Cinkarni Celje zabeležili triodstotni padec prihodkov, medtem ko se je dobiček iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) prepolovil na 16,5 milijona evrov, čisti dobiček pa se je znižal za kar 65 odstotkov, na nekaj več kot šest milijonov evrov. Kljub temu je letošnji dobiček nad načrti uprave. Ta je namreč za letošnje leto sprva napovedovala 12 milijonov evrov izgube, vendar bo, kot kaže, letošnje leto družba končala z med petimi in sedmimi milijoni evrov dobička.
Pri prodaji Cinkarne Celje bo izrednega pomena tudi ekološki oziroma okoljevarstveni vidik, saj se bodo morali lastniki z bodočim lastnikom dogovoriti tudi o ekološki sanaciji proizvodnje. Po ocenah poznavalcev bi moral bodoči lastnik Cinkarne Celje prav zaradi ekološkega tveganja pristati na nekoliko bolj stroge zaveze o maksimalni zadolženosti družbe. Če bi se po prevzemu bistveno poslabšala finančna stabilnost Cinkarne, bi namreč to lahko ogrozilo tudi njeno sposobnost sanacije morebitnega večjega izlitja sadre ali kontaminacije podzemne vode. Cinkarna Celje je sicer od konca leta 2008 finančne obveznosti znižala za skoraj 80 milijonov evrov, na 11 milijonov evrov, pri čemer so imeli konec septembra na računih že za kar 15 milijonov evrov denarnih sredstev. Obenem so v družbi v zadnjih letih oblikovali tudi za 24 milijonov evrov ekoloških rezervacij, ki bi morale po ocenah poznavalcev zadoščati za odpravo vseh okoljskih tveganj.
V Cinkarni Celje so družbi URS že naročili izvedbo prve faze skrbne okoljske presoje, vendar pa bodo možni investitorji pred oddajo zavezujočih ponudb brez dvoma želeli opraviti tudi lastno poglobljeno okoljevarstveno študijo. »Za nas je Cinkarna Celje še vedno ekološko sporna, objekt pa bi bilo treba sanirati od samih temeljev,« meni predsednik okoljevarstvene organizacije Alpe Adria Green Vojko Bernard, ki velika tveganja vidi tudi pri izpustih v ozračje, napredka pri sanaciji odlagališč pa v zadnjem času ne zaznava. Uprava Cinkarne sicer načrtuje nadgradnjo čistilne opreme, za kar naj bi namenili okoli 240.000 evrov, čistilne naprave pa nameravajo namestiti tudi na jame za taljenje elementarnega železa.
Pred tremi leti je Cinkarni Celje naposled uspelo dobiti okoljevarstveno dovoljenje. To vključuje tako proizvodni obrat kot tudi odlagališči Za Travnik in Bukovžlak, ki se razprostirata na 50,6 oziroma 36 hektarjih. Medtem ko je prvo v lasti Cinkarne Celje, je slednje v lasti celjske mestne občine, Cinkarna Celje pa ga le upravlja. Prav obe odlagališči dejansko predstavljata največje ekološko tveganje za družbo, neskladnosti pa so ugotovili tudi v družbi URS. Po ocenah uprave bi samo strošek sanacije Bukovžlaka znašal okoli pet milijonov evrov, okrepitev nasipa na odlagališču Za Travnik pa še dva milijona evrov več. Poleg tega pa je, tako v URS, nasip dotrajan in na nekaterih mestih celo oslabljen, kar lahko privede do puščanja sadre ter lokalne kontaminacije prsti in podzemne vode. »Cevovod poteka pod zemljišči, ki niso v lasti podjetja, zato lahko v primeru izlivov pride tudi do odškodninskih zahtevkov,« so še zapisali v URS, kjer so tveganja ugotovili tudi v zvezi s prstjo in podzemno vodo. »Na podlagi prejetih informacij lahko sklepamo, da je vrhnja plast prsti na območju Cinkarne kontaminirana s težkimi kovinami. Nikoli pa ni bil opravljen pregled, ki bi ocenil okoljsko stanje globljih plasti prsti in podzemne vode,« so v svoji analizi še zapisali v URS, kjer so predlagali raziskavo teh območij, s čimer bi med drugim določili območje kontaminacije.
