Energetsko-podnebni sveženj, ki ga je kljub ostrim kritikam gospodarstvenikov in okoljevarstvenikov preteklih mesec sprejela evropska komisija, ni dovolj ambiciozen za evropski parlament.
Politiki iz Strasbourga zahtevajo namreč do leta 2030 kar 40 odstotkov višjo energijsko učinkovitost. Delež obnovljivih virov energije (OVE) v končni porabi bi moral po njihovi oceni doseči 30 odstotkov, in to v vseh državah. Komisija je predlagala 27-odstotni delež OVE v končni porabi, iz dogovora pa so bile izvzete nekatere države kot denimo Velika Britanija. Obe instituciji se zavzemata tudi za spremembo sistema trgovanja z emisijskimi dovolilnicami ali kuponi, medtem ko ostaja temelj obeh predlogov 40-odstotno znižanje izpustov toplogrednih plinov do leta 2030 (v primerjavi z letom 1990).
Nesmiselno draga zelena usmeritev?
Glavni vprašanji ostajata, koliko nas bo zeleni sveženj stal in kakšen vpliv bo imel na gospodarstvo. Zagrizeni naravovarstveniki se s stroški ne ukvarjajo in menijo, da so cilji predlogov komisije in parlamenta enostavno preskromni. Zahtevajo 55-odstotno znižanje emisij. V Evropski zvezi za vetrno energijo (EWEA) pa celo menijo, da bo bolj zelena Evropa boljša za gospodarstvo, saj bi 30-odstotni delež OVE v končni porabi pomenil 570.000 novih zaposlitev in 500 milijard evrov prihrankov pri uvozu fosilnih goriv. Gospodarstveniki in morda presenetljivo tudi evropski komisar za energetiko Günther Öttinger vidijo v energetsko-poodnebnem svežnju na drugi strani precej več škode kot koristi. O zelenih načrtih Evrope ima Öttinger ostro mnenje: »Ali so arogantni ali pa neumni.«
Öttinger, ki se je zavzemal za 35-odstotno znižanje izpustov do leta 2030, namreč trdi, da močnejše zniževanje izpustov toplogrednih plinov ni vredno finančnega napora, saj je vsako odstotno znižanje izpustov težje in dražje. Ob tem je poudaril, da predstavlja EU le 11 odstotkov svetovnih izpustov, medtem ko naj bi v 16 letih ta delež upadel na vsega 4,5 odstotka. »Misliti, da lahko z zniževanjem že tako majhnega deleža toplogrednih plinov rešiš svet, ni realistično,« je dejal Öttinger na srečanju lobistične skupine Business Europe, sicer tradicionalne nasprotnice ambiciozne evropske energetske politike. Öttinger je prepričan, da bi morala biti prva prioriteta dogovor o znižanju emisij na svetovni ravni. Vendar bo treba na slednjega počakati vsaj do konference Združenih narodov o klimatskih spremembah v Parizu naslednje leto. Tedaj bosta morali svoje načrte razkriti tudi Kitajska, ki spusti v zrak letno okoli 30 odstotkov vseh svetovnih emisij ogljikovega dioksida in ZDA, ki so odgovorne za 16 odstotkov škodljivih izpustov.
Omejevanje trgovanja z emisijskimi kuponi
V okviru novega energetskega paketa naj bi dobil novo podobo tudi sistem trgovanja z emisijskimi dovolilnicami. In sicer na način, ki bo dovoljeval več fleksibilnosti in omogočal postopno zniževanje števila presežnih dovolilnic v obtoku. Med leti 2014 in 2016 naj bi se število emisijskih dovolilnic v EU zmanjšalo za 900 milijonov. Letos je denimo v obtoku 1,74 milijarde dovolilnic, evropska komisija pa bi njihovo število želela znižati za 400 milijonov. A zato mora ukrepati hitro, če zamudi marčevski rok, bo lahko število emisijskih kuponov znižala le še za 300 milijonov.
Sodeč po odzivih na trgu je uspeh praktično zagotovljen. Cena kupona za eno tono izpustov ogljikovega dioksida je v zadnjih tednih vztrajno rasla. Od 9. januarja se je cena zvišala že za 43 odstotkov na 6,59 evra. Čeprav je to še daleč od vrhunca iz leta 2008 v okolici 30 evrov, je rast cen znak, da pričakujejo industrijska podjetja v obtoku manjše število kuponov. Spomnimo, da je evropski trg z emisijskimi kuponi največji na svetu, vsako leto dobi kupone več kot 11.000 industrijskih podjetji.
Krepko bodo omejili izpuste avtomobilov
Potem ko je evropski parlament sredi januarja potrdil nove standarde za komercialna lahka tovorna vozila (kombije), ki predvidevajo 28-odstotno znižanje emisij ogljikovega dioksida (z 206 na 147 gramov na kilometer) do leta 2020, se nekaj podobnega obeta tudi osebnim vozilom.
Povprečni izpusti ogljikovega dioksida se morajo do leta 2015 znižati na 130 gramov na kilometer. Še precej bolj ambiciozen pa je načrt do leta 2020, ko povprečni izpusti na kilometer v celotnem naboru modelov enega proizvajalca ne bodo smeli presegati 95 gramov. To je približno enako porabi 4,1 litra bencina ali 3,6 litra dizla na 100 kilometrov. Glasno so proti temu ukrepu nastopili nemški avtomobilski proizvajalci, ki so si želeli izboriti štiri dodatna leta za uresničitev tega cilja. Kar pa ne pomeni, da že sedaj ne vlagajo v nove rešitve, ki bi znižale količino izpustov in porabo goriva. Bavarski BMW je še posebno aktiven pri razvoju električnih motorjev. Glavni konkurent stuttgartski Daimler, ki proizvaja avtomobile znamke Mercedes-Benz, pa trenutno preučuje novo različico biogoriva po imenu sunliquid 20. Vsaj petina goriva je sestavljena iz celuloznih odpadkov. Gorivo je po prvih ocenah učinkovito, njegovo izgorevanje proizvaja manj izpustov ogljikovega dioksida in kar je najpomembneje, njegova proizvodnja ne ogroža površin za proizvodnjo hrane, kot je to denimo značilno za goriva iz oljne repice.
