OECD v poročilu Going for Growth 2013, objavljenem v petek, ugotavlja, da je Slovenija z lanski sprejemom pokojninske reforme pokazala nekaj več reformne dinamike, vendar pa je napredek na reformnem področju še vedno omejen, še posebej pri zmanjševanju državnega vpliva v gospodarstvu.
V OECD so prepričani, da bi izboljšanje rezultatov visokošolskega izobraževanja in zmanjšanje "pretirane" vloge države v gospodarstvu pripomogla k dvigu produktivnosti dela, ki je po oceni organizacije ključni razlog za povečevanja razvojnega razkoraka Slovenije do razvitejših članic organizacije v zadnjih letih. K dvigu zaposlenosti bi pripomogla tudi hitrejši dvig dejanske upokojitvene starosti in prenova plačnih pogajanj.
Ob tem v OECD menijo, da bi manjša zaščita redno zaposlenih pripomogla k zmanjšanju razlik in neenakopravnosti na trgu dela in s tem k večji vključenosti mlajše in nižje kvalificirane delovne sile.
V luči tega v organizaciji Sloveniji spet priporočajo bolj prožno delovnopravno zakonodajo, s katero naj bi odpravili dualizem na trgu dela in pripomogli k večji produktivnosti. Čeprav je reforma trga dela pravkar v postopku sprejemanja, OECD ugotavlja, da za zdaj zakonodajnega napredka na tem področju ni bilo.
OECD priporoča skrajšanje odpovednih rokov in zmanjšanje zakonskih ter administrativnih ovir pri individualnih odpuščanjih. Ob tem se v organizaciji zavzemajo za odpravo posebne obravnave študentskega dela.
V OECD ugotavljajo, da lani sprejete spremembe pokojninske zakonodaje niso bile dovolj temeljite, zato pozivajo k »občutno bolj ambiciozni« pokojninski reformi s ciljem zvišanja upokojitvene starosti in podaljšanja obdobja vplačevanja prispevkov za pokojninsko zavarovanje.
Poleg tega bi morala reforma po mnenju OECD omejiti pravice do predčasnega upokojevanja, ponuditi več finančnih spodbud za podaljševanje delovne dobe in dati pri usklajevanju pokojnin večji poudarek inflaciji.
V OECD so se zapičili tudi v plače v javnem sektorju in pa v minimalno plačo. V organizaciji ocenjujejo, da je zakonsko določena minimalna plača (ta je trenutno pri 783,66 evra bruto) v primerjavi s povprečno plačo glede na standarde OECD visoka.
Opozarjajo tudi, da je odpravljanje nesorazmerij pri plačah v javnem sektorju vodilo v višjo rast plač, kot bi to dovoljevale makroekonomske razmere, v času krize pa je omejevalo sposobnost prilagajanja plač na nastale razmere.
V OECD so sicer vzeli na znanje lansko efektivno triodstotno znižanje plač v javnem sektorju, a vseeno pozivajo k socialnem sporazumu, s katerim bi se za daljše obdobje zavezali k zmernosti v plačni politiki. Ob tem Slovenijo pozivajo, naj minimalna plača nekaj časa ne raste hitreje kot inflacija.
Že klasično priporočilo OECD se dotika umika države iz gospodarstva, saj naj bi velik obseg državnega lastništva zaviral produktivnost in oteževal priliv tujih neposrednih naložb. V OECD jemljejo na znanje, da je bil sprejet zakon o Slovenskem državnem holdingu, a ocenjujejo, da je pri njegovi uveljavitvi še nekaj ovir.
V OECD Slovenijo pozivajo, naj oblikuje trden in pregleden sistem upravljanja z državnimi naložbami, ki bo jasno opredeljeval, katere naložbe naj ostanejo v državni lasti. Ob tem morajo biti po njihovem prepričanju nadzorniki in uprava holdinga neodvisni.
V bančnem sektorju OECD poziva k privatizaciji bank v pretežni državni lasti. S tem naj bi pripomogli k stabilizaciji bančnega sistema.
Znova so se v OECD zavzeli tudi za izboljšanje učinkovitosti visokošolskega izobraževanja in vpeljavo šolnin v javnih visokošolskih ustanovah, ki bi jih spremljala študentska posojila. Pogoji njihovega odplačevanja bi bili odvisni od dohodkov posojilojemalcev. Dostop do štipendij in ugodnosti študentskega statusa bi bilo ob tem treba vezati na študijski uspeh.
Poročilo je v petek v Moskvi predstavil generalni sekretar OECD Angel Gurria. Ob tem je pred zasedanjem finančnih ministrov in guvernerjev centralnih bank skupine 20 najpomembnejših svetovnih gospodarstev (G20) povedal, da so strukturne reforme bolj pomembne kot kdaj koli pri zagotavljanju vzdržnega in uravnoteženega okrevanja gospodarstva.
Izvajanje reform lahko po oceni OECD nekoliko razbremeni javnofinančne in denarne politike pri zagotavljanju izhoda iz krize. Pot do okrevanja svetovnega gospodarstva je sicer še naprej posejana s številnimi izzivi, a ukrepi v Evropi in ZDA so preprečili uresničitev najhujšega scenarija, je dejal Gurria.