Leterme je spomnil, da se je Slovenija do zdaj kljub povišani ceni zadolževanja uspela refinancirati na trgu in je kljub težavnim razmeram brez težav poravnavala svoje obveznosti.
V OECD zato na podlagi ocen in razpoložljivih podatkov trenutno ne vidijo potrebe po razmišljanju o mednarodni pomoči, saj Slovenija lahko izpolnjuje svoje finančne obveznosti. "Ni potrebe, da bi v bližnji prihodnosti v to dvomili," je povedal Leterme.
V tokratnem ekonomskem poročilu o Sloveniji OECD veliko pozornosti posveča "hudi krizi" v bančnem sektorju. V povezavi s tem predlaga izvedbo in javno objavo novih celovitih obremenitvenih testov bank, ki bi jih bilo treba izvesti na podlagi konservativnih in preglednih predpostavk. Spomnimo, priporočila OECD objavlja v času, ko se slovenska premierka Alenka Bratušek mudi v Bruslju, kjer pojasnjuje, zakaj Slovenija ni primerljiva s Ciprom.
Kriza je pri nas rezultat prevelikega tveganja bank pred krizo
OECD tako poudarja, da je kriza v slovenskem bančnem sektorju rezultat prevelikega tveganja bank pred krizo, šibkega korporativnega upravljanja v bančnem sektorju in nezadostnih orodij za bančni nadzor.
Organizacija tako prepoznava potrebo po svežem kapitalu v slovenskih bankah, a je obseg potrebnih dokapitalizacij neznanka, saj poglavitni rezultati prejšnjih stresnih testov in skrbnih pregledov bank niso bili objavljeni, njihovi rezultati pa so po njihovi oceni verjetno tudi že zastareli.
OECD: Izvedite in objavite obremenitvene teste in skrbne preglede bank
OECD zato Sloveniji predlaga, naj izvede in javno objavi nove celovite obremenitvene teste in skrbne preglede bank, ki bi jih bilo treba izvesti na podlagi konservativnih in preglednih predpostavk.
Spomnimo, pred dnevi je o obremenitvenih testih na svojem blogu pisal ekonomist Jože P. Damijan, ki je poduaril, da na spletni strani Banke Slovenije (BS) najdemo le en sam stres test, ki ga je banka naredila decembra 2007, pol leta po Kranjčevem nastopu mandata. »Ne najdemo pa stres testov za leta 2008 do 2011. Pač pa najdemo za leti 2010 in 2011 le kratke (enostranske) rezultate evropskih stres testov za NLB in NKBM,« je dodal ekonomist.
Damijan: BS je v času krize precej podcenjevala situacijo
Damijan meni, da je BS v času krize precej podcenjevala situacijo. BS je tedaj po njegovem ocenjevala robustnost bančnega sistema na šoke v letih 2008 in do konca 2009, pri tem pa kot glavna tveganja upoštevala padec gospodarske aktivnosti, spremembo obrestne mere, popoln likvidnostni šok ter enako v kombinaciji z dvigom premije za tveganje.
»Medtem ko sta predpostavki glede likvidnostnega in obrestnega šoka primerni, pa je predpostavka glede gospodarske aktivnosti bila povsem zgrešena. BS je namreč predvidela kot največji možni šok padec BDP za zgolj 2.3 odstotne točke. Ponovimo, rast slovenskega BDP v letu 2007 je bila 7 odstotkov, v 2008 pa je upadla na 3.4 odstotka (oziroma za 150% predvidenega največjega šoka), v letu 2009 pa je bila globoko negativna – minus 7.8 odstotka (oziroma kar za 640% predvidenega šoka glede na stanje v 2007). Predpostavke BS glede makroekonomskega tveganja so tako bile močno podcenjene,« je v svojem blogu še poudaril ekonomist.
OECD pozdravlja ustanovitev slabe banke
Organizacija pozdravlja ustanovitev državne Družbe za upravljanje terjatev bank, a priznava, da obstajajo tveganja glede pomanjkljive preglednosti take sanacije slabih bančnih terjatev in političnega vmešavanja v proces.
OECD priporoča še dokapitalizacijo bank z dolgoročno vzdržnim poslovnim modelom, pri tem pa bi morali za zmanjšanje javnofinančnih stroškov del bremena prevzeti tudi nekateri upniki.
Organizacija Sloveniji predlaga še privatizacijo bank v državni lasti in ji svetuje, naj pri tem ne vztraja na ohranitvi kontrolnega deleža.
Leterme: Ljubljana se je lotila ambicioznega uravnoteženja javnih financ, a fiskalni položaj še vedno ni vzdržen
Namestnik generalnega sekretarja OECD Yves Leterme je na predstavitvi raziskave v Ljubljani uvodoma opozoril, da se je Slovenija, tako kot nekatere druge države v območju evra, znašla v recesiji.
Poleg tega, da se država sooča z resno bančno krizo, jo pretresajo tudi druge težave. Leterme je priznal, da se je Ljubljana lotila ambicioznega uravnoteženja javnih financ, a dodal, da fiskalni položaj še vedno ni vzdržen.
Pokojninska reforma predstavlja korak naprej
Javnofinančni primanjkljaj od izbruha krize kljub napredku v lanskem letu predstavlja precejen problem, je pojasnil. V tej luči je poudaril potrebo po spremembi politike na tem področju, sicer bo javni dolg do leta 2025 presegel 100 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP).
V OECD ugotavljajo, da letos uveljavljena pokojninska reforma sicer predstavlja korak naprej, a so za stabilizacijo javnega dolga potrebne še bolj pogumne spremembe.
Leterme je omenil, da bo javnofinančno vzdržnost mogoče doseči tudi s spremembami na področju porabe za socialo.
Ni verjetno, da bo država kmalu ujela bolj razvite države OECD
V organizaciji so izpostavili še, da je kriza v državi tako huda, da ni verjetno, da bo država kmalu ujela bolj razvite države OECD. Leterme je zatrdil, da konkurenčnost - tudi zaradi obsežnega državnega lastništva in prešibkega varuha konkurence - ni zadostna, da bi lahko pognala rast. Tudi trg dela ni dovolj prožen, četudi je na tem področju po sprejetju reforme pričakovati izboljšanje, je dodal.
