Organizacija je predstavila precej negativno gospodarsko sliko evroobmočja, za težave pa krivi varčevalne ukrepe, šibko zaupanje in stroge kreditne pogoje. Opozorili so, da bi se nadaljnje gospodarsko pešanje v Evropi lahko razvilo v stagniranje, kar pa bi imelo negativen vpliv na globalno gospodarstvo.
V Sloveniji se bo brezposelnost še povečala
Za Slovenijo so napovedali, da bo gospodarska aktivnost v tem letu še bolj upadla, kar je posledica težav v bančnem sektorju, korporativnem previsu dolga, šibkem trgu delovne sile in fiskalni konsolidaciji, ki otežuje domače povpraševanje. Boljša rast izvoza naj bi prihodnje leto poskrbela za rahlo boljšo sliko. Stopnja brezposelnosti naj bi ostala povišana pri 10,2 oziroma 10,3 odstotka, letna inflacija pa bo nizka - letos 2,1-odstotna, prihodnje leto pa le 1,2-odstotna.
Okrepil se bo izvoz
OECD je novembra lani za letošnje leto napovedoval 2,1-odstotni padec BDP, še manj optimistični pa so obeti za prihodnje leto. Če so lani jeseni govorili še o 1,1-odstotni gospodarski rasti, po novem pričakujejo le 0,1-odstotno krepitev BDP.
Domača poraba naj bi se tako letos skrčila za 5,2 odstotka, prihodnje leto pa še za 1,8 odstotka. Investicije pa naj bi nazadovale še dve leti - letos za 5,3 odstotka, prihodnje leto pa za 3,8 odstotka.
Izvoz naj bi se letos okrepil za 0,9 odstotka, prihodnje leto pa za 4,1 odstotka. To je še vedno precej manj od povprečja članic OECD, kjer naj bi rast izvoza letos znašala 2,4 odstotka, prihodnje leto pa 5,2 odstotka.
Zaradi nižjih številk na strani uvoza (letos 2,3-odstotni padec, v 2014 pa dvoodstotna rast) pa bo Slovenija tudi po napovedih OECD beležila občuten presežek na tekočem računu plačilne bilance. Letos bo ta znašal 4,1 odstotka BDP, prihodnje leto pa 4,8 odstotka BDP. To je bistveno nad povprečjem OECD, kjer je saldo izravnan, in predstavlja pomemben dejavnik razdolževanja in stabilizacije ekonomije.
Treba je nadaljevati s konsolidacijo javnih financ
V OECD Slovenijo pozivajo k nadaljevanju ukrepanja na področju konsolidacije javnih financ, da bi tako zaustavila trend hitrega naraščanja javnega dolga. Istočasno pa poudarjajo, da ne sme omejevati delovanja t.i. avtomatičnih stabilizatorjev, to je socialnih transferjev, ki jih sprožijo slabe gospodarske razmere (nadomestila za brezposelne, socialne pomoči).
Dokapitalizacija in prestrukturiranje bank sta prioriteta, da bi tako obnovili zaupanje in ohranili dostop do mednarodnih fiskalnih trgov. To naj bi šlo z roko v roki s prestrukturiranjem podjetniškega sektorja. Implementacija načrtovanih privatizacij in promoviranje tujih investicij bi potencialno lahko spodbudili rast.
Le zmerno okrevanje globalnega gospodarstva
V procesu okrevanja si lahko ZDA nadejajo hitrejše rasti kot pa ostale velike članice OECD, medtem ko bodo rast v območju evra zavirali posledice finančne krize, varčevalni programi držav ter kreditni krč.
Združenim državam Amerike OECD letos napoveduje rast v višini 1,9 odstotka ter dodatnih 2,8 odstotka v letu 2014. V državah z evrom se bo obseg BDP letos znižal za 0,6 odstotka, rast pa je mogoče pričakovati prihodnje leto, in sicer za 1,1 odstotka.
Japonski je OECD zaradi novega političnega vetra napoved podvojila: za leto 2013 ji je napoved zvišala z 0,7 na 1,6 odstotka, za leto 2014 pa z 0,8 na 1,4 odstotka.
Z le zmernim okrevanjem globalnega gospodarstva bo tudi v državah v razvoju opaziti rast v več hitrostih; vodila bo Kitajska, ki ji OECD v letu 2013 napoveduje 7,8-odstotno gospodarsko rast, leta 2014 pa 8,4-odstotno.
Območju evra OECD letos napoveduje globoko recesijo
Obseg BDP se utegne po novih izračunih zmanjšati za 0,6 odstotka, medtem ko je organizacija doslej temu območju napovedovala 0,1-odstoten padec. Za leto 2014 pa je napovedana rast znižana za 0,2 odstotne točke na 1,1 odstotka.
Zgodovinsko visoka brezposelnost ostaja
Rastoča stopnja brezposelnosti predstavlja največjo težavo za države območja evra, opozarja OECD. Dolgotrajno okrevanje utegne preiti v stagnacijo in upočasniti celotno svetovno gospodarstvo. Nemčiji je napoved letošnje rasti znižala za 0,2 odstotne točke na 0,4 odstotka, padec obsega BDP pa med drugim napoveduje Franciji (-0,3 odstotka), Italiji (-1,8%) in Španiji (-1,7 odstotka).
Vlade bi se morale osredotočiti na ukrepe za spodbuditev rasti
Kot pozitivno pa OECD ocenjuje dejstvo, da v številnih državah z evrom že več let potekajo fiskalne in strukturne prilagoditve. Stopnja zadolženosti teh držav se utegne kmalu začeti zmanjševati, kar bi lahko imelo pozitiven vpliv na ocene tveganosti finančnih trgov, piše organizacija s sedežem v Parizu, ki ima 34 držav članic.
Vlade bi se morale osredotočiti na ukrepe za spodbuditev rasti in vzdržnost javnih financ ter izvesti strukturne reforme, ki bi vodile v povečanje naložb in ustvarjanje delovnih mest, meni OECD. V Evropi so potrebni drznejši ukrepi, da bi enkrat za vselej rešili finančno in bančno krizo ter zagotovili hitrejše, močnejše in bolj trajnostno okrevanje.
OECD vlade opozarja, da morajo nujno sprejeti ukrepe za zmanjšanje stopnje brezposelnosti, ki se je v številnih državah povzpela na nevarno visoke ravni. V nekaterih državah OECD se odpirajo nova delovna mesta, a treba je še veliko narediti. Medtem ko trg dela v ZDA in na Japonskem v zadnjih dveh letih postopno okreva, pa se bo v območju evra brezposelnost očitno še povečevala in se v letu 2014 umirila na ravni nad 12 odstotki.
