Avstrijskim finančnim oblastem je očitno dokončno zmanjkalo potrpljenja z Adria Bank, dunajsko banko v lasti Nove KBM in NLB. Pred likvidacijo jo lahko reši le prodaja, ta pa bo morda prehitela tudi resnejše razčiščevanje odgovornosti nekdanje uprave Adria Bank, ki jo je vodil Jurij Detiček.
Novica je udarila kot strela z jasnega. Avstrijski regulator finančnega trga (FMA) je v torek v upravo Adria Bank imenoval Bernharda Mechtlerja iz revizijske hiše KPMG, ki bo kot posebni pooblaščenec nadziral njene posle. »S tem izrednim ukrepom želimo zagotoviti, da ne bosta ogroženi izpolnitev obveznosti banke do njenih posojilodajalcev in varnost premoženja v banki,« so sporočili iz FMA.
Mechtler, ki je leta 2011 prvi opozarjal na luknje v bilancah nekdanje Volksbank (današnje Sberbank), bo imel v banki velika pooblastila. Kot so nam pojasnili v FMA, ga bo morala uprava Adria Bank, ki jo vodi Gregor Kaiser, v njej pa sedi še Udo Szekulics, ob vsaki pomembnejši transakciji zaprositi za soglasje. V FMA so po naših informacijah od uprave banke že v začetku meseca zahtevali tudi oblikovanje dodatnih oslabitev in rezervacij. Neuradno za okoli 15 milijonov evrov. To je le štiri milijone evrov manj od vsote vseh in slabitev, ki jih je Adria Bank opravila v letu 2012. Bilančna vsota banke na zadnji dan leta 2012 je znašala 187 milijonov evrov, kar je dobrih štirideset milijonov evrov manj kot leta 2011. V NKBM so potrdili, da »je avstrijska centralna banka pri pregledu portfelja Adria Bank zaradi ugotovljenih potreb po dodatnih oslabitvah ugotovila pričakovan kapitalski primanjkljaj«.
Adria Bank pred prodajo ali likvidacijo
Da je banka, ki se je v največji meri ukvarjala s financiranjem podjetij in projektov na Hrvaškem, resno »nasedla«, je mogoče razbrati že iz revizorskega mnenja, priloženega k letnemu poročilu za 2012. V njem je revizor iz Ernst & Young opozoril na dve zadevi. Prvič, da bi lahko neprijetne spremembe gospodarskega položaja in dogajanje na nepremičninskem trgu v jugovzhodni Evropi pomembno vplivale na slabšanje kakovosti kreditnega portfelja. In drugič, da je nadaljnji obstoj banke v veliki meri odvisen od likvidnosti, ki jo Adria Bank zagotavljata NKBM in NLB. Po podatkih iz letnega poročila za 2012 je imela dunajska banka skoraj 147 milijonov evrov obveznosti do kreditnih institucij in le slabih 350.000 evrov depozitov nebančnih strank. Bilanc za leto 2013 v banki ne razkrivajo.
Čeprav smo v Dnevniku že marca lani razkrili, da je avstrijska centralna banka k sebi poklicala nadzornike Adria Bank, so v NKBM zatrjevali, da gre za »občasne osebne razgovore v obliki rednega sodelovanja«. Po naših informacijah je bilo teh obiskov v zadnjih mesecih še več. Avstrijske regulatorje naj bi zanimalo, kako daleč so pogovori o prodaji banke. Za zdaj naj bi bili v igri trije kandidati za nakup, domnevno najresnejši med njimi pa naj bi prihajal z območja nekdanje Sovjetske zveze, pri čemer ni najbolj jasno, kaj bo s poslovno »mrtvo« banko – če odštejemo podatek, da ima sedež v EU – sploh počel. Če Adria Bank do konca leta ne bo dobila novega lastnika, jo čaka likvidacija. K temu namreč NKBM obvezuje načrt prestrukturiranja, ki ga je potrdila evropska komisija.
Konec Detičkovega modela, toda kaj bo z Detičkom?
V vsakem primeru je dolgoletni poslovni model banke, ki je temeljil na iskanju virov pri lastnikih in financiranju izbranih projektov v Sloveniji in na Hrvaškem, dokončno mrtev. Za zdaj brez odgovora ostaja vprašanje, koliko so k temu pripomogla posojila, ki jih je banka odobravala v času, ko jo je vodil Detiček. Razdeliti jih je mogoče v dve skupini. V prvi so posojila, ki jih je Adria Bank odobravala podjetjem, katerih velika upnica je bila NKBM. Med njimi velja omeniti nepremičninsko podjetje Mabra, ki je gradilo sosesko Dunajski kristali na severu Ljubljane, in Rimske terme. Izpostavljenost Adria Bank do obeh podjetij je skupno znašala skoraj 7,5 milijona evrov, po naših informacijah pa bo terjatvi do Mabre in Rimskih term prevzela Družba za upravljanje terjatev bank.
V drugi skupini so posojila Adria Bank, ki naj bi služila za obvodno financiranje družb na Hrvaškem. Nekatere od teh naj bi bile povezane z Agrokorjem – ena od teh je družba Granolio (lastnik tovarne Zdenka), kjer v nadzornem svetu še vedno sedi tudi Detiček. Banka naj bi ta posojila odobrila po zelo ugodnih obrestnih merah. Kot smo neuradno izvedeli, je nadzorni svet, ki ga vodi član uprave NKBM Igor Žibrik, že lani upravo pozval k razčiščevanju Detičkove odgovornosti za nekatere domnevno sporne posle. Kako daleč so postopki, Kaiser ni želel komentirati. Še do leta 2011 je nadzorni svet Adria Bank vodil nekdanji predsednik uprave NKBM Matjaž Kovačič, njegov namestnik pa je bil še ena »siva eminenca« slovenskega bančništva, nekdanji član uprave NLB Andrej Hazabent.