Zahtevana donosnost na slovenske dolžniške vrednostne papirje z ročnostjo desetih let je bil še sredi marca okoli petodstoten. Potem ko je bil Ciper prisiljen zaprositi za mednarodno posojilo in so se pojavile špekulacije, da je naslednja v vrsti za finančno pomoč Slovenija, pa se je začel močno zviševati.
Minulo sredo je za kratek čas prvič po avgustu lani celo presegel psihološko mejo sedmih odstotkov, ki po mnenju stroke državam ne omogoča več vzdržnega zadolževanja. Potem ko je Slovenija isti dan uspešno izdala za 1,1 milijarde evrov 18-mesečnih zakladnih menic, pa se je zahtevana donosnost na slovenske obveznice začela zniževati.
Danes se medtem začenjajo sestanki z mednarodnimi investitorji, na katerih bo Slovenija preverila možnost letošnjega financiranja na mednarodnih trgih. Mandat za organizacijo sestankov so dobile banke BNP Paribas, Deutsche Bank in JP Morgan Chase, srečanja pa bodo potekala v ključnih ameriških finančnih središčih in v Londonu.
Na ministrstvu za finance so minuli teden pojasnili, da ne gre za mandat za izvedbo izdaje obveznice, ampak za "non-deal related roadshow" oz. pripravo srečanj s potencialnimi vlagatelji brez ponudb za sklenitev posla.
Vladni predstavniki doma in v tujini zadnje dni ponavljajo, da država ne potrebuje zunanje pomoči in da je sposobna svoje probleme rešiti sama.
Nižjo zahtevano donosnost danes beležijo tudi obveznice drugih ranljivih evrskih držav, med njimi portugalske (-0,21 odstotne točke na 5,89 odstotka), italijanske (-0,14 odstotne točke na 4,10 odstotka), španske (-0,13 odstotne točke na 4,51 odstotka) in irske (-0,11 odstotka na 3,67 odstotka).