Breme davkov in socialnih prispevkov je med članicami sedemindvajseterice zalo različno.
Najmanjše je bilo v Litvi (26 odstotkov BDP), Bolgariji (27,2 odstotka BDP), Latviji (27,6 odstotka BDP), Romuniji (28,2 odstotka BDP), na Slovaškem (28,5 odstotka BDP) in na Irskem (28,9 odstotka BDP). Med članicami z nizkim deležem davkov in prispevkov v BDP tako prevladujejo države iz srednje in vzhodne Evrope.
Med državami z največjim davčnim bremenom pa so bile Danska (47,7 odstotka BDP), Švedska (44,3 odstotka BDP), Belgija (44,1 odstotka BDP), Francija (43,9 odstotka BDP), Finska (43,4 odstotka BDP), Italija (42,5 odstotka BDP) in Avstrija (42 odstotkov BDP).
Največje povečanje davčnega bremena leta 2011 zabeležili na Portugalskem
Slovenskih 37,2 odstotka BDP je bilo pod povprečjem območja evra in EU ter enak delež kot v Luksemburgu.
Največje povečanje davčnega bremena so leta 2011 zabeležili na Portugalskem (z 31,5 na 33,2 odstotka BDP), ki je morala pod narekom evropskih partneric in Mednarodnega denarnega sklada sprejeti tudi ukrepe za dvig davkov, v Romuniji (s 26,7 na 28,2 odstotka BDP) in v Franciji (z 42,5 na 43,9 odstotka BDP), ki je skušala v zadnjih letih javne finance uravnotežiti s poviševanjem že tako visokih davkov.
Davčno breme pa je najbolj padlo v Estoniji (s 34,1 na 32,8 odstotka BDP), na Švedskem (s 45,4 na 44,3 odstotka BDP) in v Litvi (s 27 na 26 odstotkov BDP).
Članice EU si največ davčnih prihodkov zagotovijo z obdavčitvijo dela, približno polovico, sledijo davki na potrošnjo (približno 30 odstotkov) in davki na kapital (okoli 20 odstotkov).
Delo najmanj obdavčeno na Malti
Obdavčitev dela se je 2011 glede na 2010 v območju evra zvišala, in sicer se je delež davkov in prispevkov v stroških dela zvišal s 37,4 na 37,7 odstotka. V celotni uniji se je okrepil s 35,4 na 35,8 odstotka.
V Sloveniji je bilo zvišanje le malenkostno, s 35 na 35,2 odstotka, obdavčitev dela pa je bila v Sloveniji tako nekoliko pod povprečjem EU in precej pod povprečjem območja evra.
Najmanj je bilo delo obdavčeno na Malti (22,7 odstotka), v Bolgariji (24,6 odstotka), na Portugalskem (25,5 odstotka), v Veliki Britaniji (26 odstotkov) in na Irskem (28 odstotkov). Najvišja je bila obdavčitev dela v Belgiji (42,8 odstotka), Italiji (42,3 odstotka), Avstriji (40,8 odstotka) in na Finskem (39,6 odstotka).
Potrošnja najbolj obdavčena na Danskem
Potrošnja je bila medtem najbolj obdavčena na Danskem, kjer so davki na potrošnjo predstavljali 31,4 odstotka končne potrošnje gospodinjstev. Sledile so Švedska (27,3 odstotka), Luksemburg (27,2 odstotka), Madžarska (26,8 odstotka) in Finska (26,4 odstotka). Najnižja pa je bila obdavčitev potrošnje v Španiji (14 odstotkov), Grčiji (16,3 odstotka), Latviji (17,2 odstotka) in Italiji (17,4 odstotka).
V Sloveniji je bila stopnja obdavčitve potrošnje pri 23 odstotkih, kar je za 0,6 odstotne točke manj kot 2010 in nad povprečjem EU ter območja evra. Povprečna obdavčitev v celotni uniji je bila 2011 pri 20,1 odstotka, kar je bilo 0,4 odstotne točke več kot v 2010. V območju evra pa je bila pri 19,4 odstotka oz. 0,1 odstotne točke več kot leto pred tem.
Kapital v Sloveniji obdavčen za več kot 8 odstotnih točk manj kot v EU območju
Močno pod povprečjem območja evra pa je bila v Sloveniji obdavčitev kapitala. Leta 2011 je bila namreč stopnja obdavčitve prihodkov od kapitala pri 20,5 odstotka in s tem za 1,4 odstotne točke nižja kot v 2010. V območju evra je bila medtem pri 28,9 odstotka oziroma 1,7 odstotne točke več kot leto pred tem.
Še precej nižje stopnje od Slovenije so imele po dostopnih podatkih v EU Litva (5,5 odstotka), Estonija (7,9 odstotka), Latvija (9,9 odstotka), Nizozemska (12,9 odstotka), Slovaška (14,8 odstotka), Madžarska (17,3 odstotka) in Češka (17,6 odstotka). Na drugi strani so kapital najbolj obdavčevale Francija (44,4 odstotka), Velika Britanija (34,9 odstotka) in Italija (33,6 odstotka).
