Čeprav naj bi novi lastniki radeške papirnice prihajali z Arabskega polotoka, dokumenti, ki smo jih pridobili v uredništvu Dnevnika, kažejo drugačno sliko.
Razkrivajo, da je uradni lastnik podjetja Radeče papir nova, ki skuša zagnati proizvodnjo propadlega Radeče papirja, nizozemski državljan Matthijs Bogers. To pa v zgodbo o oživitvi papirnice, ki naj bi jo poganjali arabski milijoni, vnaša novo zmedo.
Poglejmo najprej podatke, ki smo jih pridobili v Luksemburgu in Sloveniji. Edini lastnik podjetja Radeče papir nova je družba Emkaan Holdings, ki je bila decembra lani ustanovljena v Luksemburgu. Ima 40.000 evrov osnovnega kapitala, njen edini delničar pa je Bogers, finančnik z več kot dvema desetletjema izkušenj v investicijskem bančništvu. O Arabcih sledi v luksemburškem registru ni mogoče najti. Čeprav ima družba iz Luksemburga enako ime kot finančni sklad iz Dubaja (Emkaan Investments), ki v javnosti velja za lastnika Radeče papirja nove, med njima – vsaj uradne – lastniške povezave ni.
Zakaj se Arabci igrajo skrivalnice?
To odpira nove špekulacije o tem, kdo sploh so vlagatelji, ki so januarja plačali 5,1 milijona evrov za radeško papirnico v stečaju in njeno hčerinsko podjetje Muflon. Prav tako sproža vprašanje, ali so med njimi tudi slovenski državljani. Dejstvo namreč je, da v upravljalskih strukturah »nove« radeške papirnice Arabcev ni. Direktor podjetja Radeče papir nova je tako poslovnež Igor Rakuša, proizvodnjo pa vodi Tomaž Režun, nekdanji direktor Javnega podjetja Komunala Radeče, ki je bil že pred tem zaposlen v papirnici. Čeprav je Rakuša ob plačilu kupnine napovedal, da bo vodenje papirnice prevzel Libanonec Georges Berbari, ga po naših podatkih še ni bilo v Radeče. Domnevno zato, ker naj bi imel težave z vizo.
A nenavadnosti s tem še ni konec. Tako smo že poročali, da so se slovenski zastopniki Arabcev z državo o pomoči za Radeče dogovarjali skoraj mesec dni preden so ti v Dubaju uradno ustanovili sklad Emkaan Investments. Hkrati so bili Arabci še pred vstopom v Slovenijo v stiku z nekdanjim lastnikom in direktorjem Radeče papirja Petrom Tevžem. »Na začetku sem jih usmerjal, zdaj pa gredo po svoji poti. Njihov slovenski posrednik je pri meni iskal informacije,« je januarja pojasnil Tevž.
»Stoodstotni lastnik luksemburškega Emkaan Holdings je Emkaan iz Dubaja,« nam je v petek zatrdil Rakuša. Ko smo mu omenili, da dokumenti iz Luksemburga tega ne potrjujejo, nam je odvrnil, da so Arabci Emkaan Holdings kupili decembra. Toda register ne dopuščajo dvoma: še konec decembra je bil Bogers edini delničar Emkaan Holdings. Opozoriti velja tudi na naslednji podatek. Februarja je Emkaan Holdings v Radeče papir nova vplačal 3,4 milijona evrov dodatnega kapitala, podjetju pa je odobril še posojilo v višini 1,5 milijona evrov. Tudi pri tem poslu je Emkaan Holdings zastopal Bogers, sicer izvršni direktor v družbi Amicorp, ki se ukvarja z upravljanjem sredstev in davčnim svetovanjem.
Delavci v Radečah še na državnih plečih
Vprašanje, kdo je dejanski lastnik »nove« radeške papirnice, je pomembno, ker bo denar v oživljanje njene proizvodnje vložila tudi država, njene banke pa so v stečaju Radeče papirja nasedle z več kot 20 milijoni evri. Kot je znano, se podjetje Radeče papir nova pri ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo poteguje za subvencijo za zagon proizvodnje, ki naj bi znašala od 1,5 do tri milijone evrov. Z njo si bodo vlagatelji pokrili pomemben del 5,1-milijonske kupnine za papirnico in Muflon. »Subvencije še nismo dobili in je v postopku,« nam je pojasnil Rakuša. Enako so nam pojasnili na ministrstvu.
Tudi 42 ljudi, ki trenutno delajo v papirnici, v pomembni meri sofinancira zavod za zaposlovanje. V Radečah so namreč dobili pogodbo le za dva meseca, v podjetju Radeče papir nova pa niso zaposleni, ampak imajo status brezposelnih oseb, ki se usposabljajo na delovnem mestu. Podjetje je za vsakega od njih od zavoda dobilo po 354 evrov, še dodatne tri evre na uro pa zavod izplača ljudem na začasnem delu v papirnici. Skupno bo tako zavod v dveh mesece papirnici in delavcem izplačal dobrih 76.000 evrov. To je podjetju omogočil tako imenovani ukrep B, namenjen oživljanju proizvodne dejavnosti po stečaju ali likvidaciji, ki so ga k programu usposabljanja na delovnem mestu na zavodu dodali v začetku februarja.
Rakuša je poudaril, da bodo delavce v Radečah po preteku dveh mesecev zaposlili. Dodal je tudi, da je stroj številka štiri za tiskanje papirja za bankovce, katerega okvara je »staro« papirnico pahnila v stečaj, »v zaključni fazi priprave na reden zagon«. »Po prejetih naročilih in informacijah s trga bo proizvodnja znašala približno 2000 ton na mesec, kar kaže na pozitivno poslovanje in zasedenost zmogljivosti do 80 odstotkov,« je pojasnil.
