Skoraj leto dni po tistem, ko so kriminalisti v preiskavi domnevno spornih poslov Nove Kreditne banke Maribor (NKBM) na Hrvaškem pridržali nekdanjega predsednika uprave Matjaža Kovačiča, je zadeva še vedno v fazi predkazenskega postopka. Novi dokumenti, ki smo jih pridobili v uredništvu, razkrivajo, da so skušali v NKBM nasedle nepremičninske posle v okolici Zagreba reševati s pomočjo oseb iz kroga nekdanjega podpredsednika hrvaške vlade v času HDZ Borislava Škegra.
V Nacionalnem preiskovalnem uradu (NPU) so nam pojasnili, da postopek v zadevi NKBM, v kateri kriminalisti iščejo sledi za okoli 27 milijonov evrov dobička, ki so ga med letoma 2006 in 2008 na račun druge največje slovenske bančne skupine ustvarili lastniki slamnatih hrvaških nepremičninskih družb, poteka intenzivno. »V nadaljevanju postopka (po lanskih hišnih preiskavah, op. a.) so preiskovalci zbrali obvestila od različnih oseb v zvezi s sumi kaznivih dejanj gospodarske kriminalitete,« so dejali na NPU in poudarili, da »gre za izredno kompleksno preiskovanje različnih kaznivih dejanj«.
Na naše vprašanje, ali v postopkih sodelujejo tudi z organi iz drugih držav, ne le Hrvaške, niso želeli konkretneje odgovoriti »zaradi varovanja interesa predkazenskega postopka«. To bi lahko potrdilo neuradne informacije, da naj bi del denarja iz prej omenjenih hrvaških poslov končal na bančnih računih v Liechtensteinu in drugih off shore državah. V NPU so namreč razkrili, da »pri preiskovanju sodelujejo tudi z drugimi državnimi institucijami, ki izvajajo nadzor nad poslovanjem fizičnih ali pravnih oseb v državi«, torej zelo verjetno tudi z Dursom in uradom za preprečevanje pranja denarja.
V nadaljevanju razkrivamo nove podrobnosti iz nepremičninskih poslov Skupine NKBM na Hrvaškem v času, ko jo je vodil Matjaž Kovačič.
V njih je mogoče najti tudi osebe iz kroga nekdanjega podpredsednika hrvaške vlade Borislava Škegra. Ta je v času, ko je Hrvaško vodil Franjo Tuđman, predsedoval upravnemu odboru Hrvaškega privatizacijskega sklada, pozneje pa je bil tudi minister za finance. Škegro je od lani v preiskavi hrvaškega državnega tožilstva prav zaradi poslov z zemljišči jugozahodno od Zagreba, s katerimi je trgovala tudi nepremičninska družba NKBM na Hrvaškem, KBM Projekt. Potem ko jih je v letih 2006 in 2007 najprej krepko preplačala, se je nasedle naložbe takoj po državnozborskih volitvah v Sloveniji leta 2008 skušala znebiti. O njeni prodaji se je KBM Projekt dogovoril s podjetjem Inceptum, ki je v lasti Željka Lukača, Škegrovega partnerja v družbi tveganega kapitala Quaestus. A posel je zaradi nenavadnih pogojev prodaje kmalu zatem padel v vodo.
V KBM Projektu iskali načine za krpanje luknje
Novi dokumenti, ki smo jih pridobili v uredništvu Dnevnika, dokazujejo, da so se v KBM Projektu že jeseni 2008 skušali rešiti dela nepremičnin na Hrvaškem, ki so navrtale luknjo v bilance družbe. Gre za skupno dobrih 242.000 kvadratnih metrov zemljišč ob avtocesti Zagreb–Karlovec v občini Klinča Sela. Ta so v letih 2006 in 2007 najprej prešla v roke podjetij Nomia Tim in Nomia Maxime, ki sta bili v lasti trenerke sinhronega plavanja iz Zagreba Vlatke Matić Pivac. Od takratnih lastnikov sta ju odkupili po ceni od 16,3 do 19,2 evra na kvadratni meter. Kmalu zatem je obe podjetji odkupil KBM Projekt in zanju skupaj plačal krepko več – skoraj 9,5 milijona evrov, kar je na kvadratni meter istega zemljišča zneslo od 36,9 do 39 evrov. S tem je Matić-Pivčeva samo v tem poslu ustvarila skoraj 5,3 milijona evrov dobička. Nadzorni svet KBM Projekta je od novembra 2006 vodil Kovačič, v njem pa je sedel tudi direktor KBM Leasinga Igor Šujica.
Še v začetku leta 2009 so v KBM Projektu, ki jo je takrat vodil Tomislav Blagus, zunanjim in notranjim revizorjem banke zatrjevali, da so zemljišča v okolici Zagreba kupovali, ker so na njih želeli razvijati projekt poslovne cone. Toda dejansko so že več mesecev pred tem iz nasedlega projekta skušali najti izhod. KBM Projekt je tako 24. septembra 2008, le tri dni po državnozborskih volitvah v Sloveniji, ki so končale vladavino Janeza Janše, s podjetjem Inceptum po neznani ceni sklenil pogodbo o prodaji deležev v podjetjih Nomia Tim in Nomia Maxime. Že naslednji dan je KBM Projekt od nesojenega kupca prejel 1,75 milijona evrov predujma.
Del zemljišč pozneje kupil kar Škegro
Zdelo se je, da bo KBM Projektu uspelo pobegniti iz naložbe, za katero je zunanji revizor že leta 2009 ocenil, da je bila preplačana in izpeljana brez ocene neodvisnega cenilca. A nato se je zataknilo. Iz dokumentacije je namreč mogoče razbrati, da bi moral KBM Projekt hkrati skleniti še paralelni posel: za 15,3 milijona evrov bi moralo kupiti hrvaško podjetje G-Klasa, ki je prav tako imelo v lasti zemljišča na območju Klinčih Sel. Toda tega v KBM Projektu niso storili. Razlog: nepremičnine v lasti G-Klase domnevno niso bile zemljiškoknjižno urejene.
KBM Projekt je tako od posla konec oktobra 2008 odstopil in Inceptumu vrnil predujem skupaj z obrestmi. Medtem ko so Skupini NKBM ostala zemljišča, na katerih je obtičala s hipotekami v višini skoraj 10 milijonov evrov, so zanimiva poznejša dogajanja s podjetjem G-Klasa. Njegova tedanja lastnika, Oliver Vidić in Davor Maras, sta namreč polovični delež prodala prav Quaestusu, torej Škegru in Lukaču, in to za slabe štiri milijone evrov. Že kmalu zatem so se vpleteni sprli. Vidić in Maras sta ovadila Škegra in proti Quaestusu vložila tožbo za 8,4 milijona evrov zaradi domnevne neizpolnitve dogovora o vlaganjih v skupni nepremičninski projekt.
Skrivnostni paralelni posli
V zgodbi velja poudariti dvoje. Prvič, da ozadje posla, ki ga je KBM Projekt skušal izpeljati s Škegrovim krogom, še vedno ni natančno jasno. Zunanji revizorji, ki jih je najela banka, namreč že leta 2009 v KBM Projektu niso našli dokumentacije, ki bi potrjevala, da so se v družbi vnaprej dogovorili o sklenitvi kakršnih koli paralelnih poslov. 15,3-milijonski nakup G-Klase je po tistem, ko je KBM Projekt postal kapitalsko neustrezen, začasno preložil kar nadzorni svet s Kovačičem na čelu.
In drugič, da je KBM Projekt na Hrvaškem očitno posloval z več vplivneži, ki so bili tako ali drugače blizu HDZ. Poročali smo že, da je na račun KBM Projekta skoraj pet milijonov evrov v poslu s preprodajo podjetja Bili Galeb, katerega edino premoženje je 60.000 kvadratnih metrov veliko zemljišče na območju opuščenega kamnoloma, zaslužil Damir Jurjević, takratni vodja HDZ na otoku Vir. Posli z vplivneži tako odpirajo špekulacije o tem, ali so si v KBM Projektu s tem morda želeli kupiti tudi mir pri drugih poslih, ki so bili – kot sumijo kriminalisti – namenjeni le »izvažanju« dobička.