Lastnik Agrokorja Ivica Todorić tudi v dodatnem mesecu dni z bankami ni sklenil dogovora, vendar bo od lastnikov Mercatorja kljub temu dobil nov odpustek. Čeprav so enkrat že podaljšali veljavnost prodajnega sporazuma, naj bi danes z Agrokorjem sklenili nov dogovor, po katerem bi hrvaška družba za sklenitev dogovora z bankami o financiranju združene družbe dobila še dodatne tri mesece časa.
Hkrati naj bi konzorcij največjih delničarjev Mercatorja z NLB na čelu privolil v znižanje cene za delnico Mercatorja s 120 na le še 86 evrov. Agrokor v zameno lastnikom Mercatorja ni ponudil veliko oziroma praktično ničesar. Podobno kot doslej se bo namreč tudi po podpisu aneksa k prodajnemu sporazumu lahko kadar koli in brez plačila enega samega evra pogodbene kazni umaknil iz boja za nakup slovenskega trgovca. Poleg tega Todorić še vedno ni razkril, kako namerava sploh financirati prevzem Mercatorja, kot tudi ni dokazal, da denar sploh ima. To so lastniki od njega sicer že večkrat zahtevali, vendar nikoli niso vztrajali pri svojih zahtevah. Zdaj naj bi Agrokorju ultimat postavile celo banke upnice Mercatorja. Te naj bi od hrvaške skupine zahtevale, naj jim najkasneje do 15. marca razkrije svoje financerje.
Toda vnovično popuščanje lastnikov Todoriću in podaljšanje veljavnosti prodajnega sporazuma ne spremenita dejstva, da mora imeti uprava Mercatorja pod vodstvom Tonija Balažiča najkasneje do konca marca na mizi sklenjen dogovor o dolgoročnem reprogramu posojil. Konec prihodnjega meseca se namreč Mercatorju izteče moratorij za odplačilo glavnice milijarde evrov posojil. Prav zaradi tega naj bi si uprava Mercatorja prizadevala za čimprejšnji podpis dogovora o refinanciranju posojil in naj bi poskušala prepričati celo vodstvo hrvaške skupine, da je to nujno potrebno za finančno stabilnost slovenskega trgovca.
Vsak mesec odlašanja Mercator po neuradnih ocenah samo zaradi plačila višjih stroškov obresti stane okoli milijon evrov. Spomnimo, da se je uprava Mercatorja z bankami že pred meseci načelno dogovorila o dolgoročnem reprogramu posojil in znižanju obrestne mere na okoli 2,5 odstotka. Toda Mercator trenutno še vedno plačuje višje obresti. Nekatere banke dogovora namreč ne želijo podpisati, dokler ne bo jasno, kako se bo razpletla prodaja večinskega deleža slovenskega trgovca. Dodatno škodo ima Mercator tudi zaradi tega, ker do podpisa dogovora ne more črpati dodatnih posojil za zagotovitev nujno potrebne likvidnosti in financiranje obratnega kapitala.
Po načelnem dogovoru, ki ga je z bankami sklenila uprava Mercatorja, bi moral letos slovenski trgovec za obresti plačati okoli 27 milijonov evrov. To je po neuradnih informacijah bistveno manj, kot se je z bankami pred dnevi načelno dogovoril Agrokor. Zaradi dodatnih tveganj bi moral namreč po neuradnih informacijah Mercator, če bi ga prevzel Agrokor, bankam plačevati od 0,5 do 1 odstotno točko višjo obrestno mero. To na letni ravni znaša med 7 in 12 milijoni evrov dodatnih obresti. Če bi torej v Mercatorju ta dodaten strošek želeli pokriti z znižanjem stroškov dela, bi morali število zaposlenih znižati kar za 500 oziroma v skrajnem primeru celo za okoli 900.
Vse bolj je torej očitno, da lastniki Mercatorja z neprestanim uresničevanjem Agrokorjevih želja resno ogrožajo finančno stabilnost slovenskega trgovca. Čeprav imajo v rokah vse vzvode odločanja, na drugi strani do danes niso prevzeli nobene odgovornosti za škodo, ki jo povzročajo največjemu slovenskemu delodajalcu. Prav tako se očitno ne zavedajo, da kot delničarji nimajo le pravic, temveč tudi obveznosti do preostalih deležnikov, ki jim s svojimi dejanji povzročajo škodo.
