Cena projekta Šesti blok Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ 6) ostaja 1,43 milijarde evrov, a pri tem še vedno ni jasno, kolikšno izgubo bo TEŠ ustvarjala po zagonu novega šeststomegavatnega objekta in kdo jo bo pokrival.
Po naših podatkih je namreč v novi, uradno že šesti različici investicijskega načrta za projekt, s katerim se je včeraj seznanil nadzorni svet TEŠ, več lukenj. Na te so vodilne v TEŠ že prejšnji teden opozorili v Holdingu Slovenske elektrarne (HSE). V novem načrtu naj bi tako manjkale podrobnejše projekcije poslovanja TEŠ kot družbe po tem, ko bo sredi leta 2016 začel obratovati blok 6. Precej podcenjena naj bi bila ocenjena tudi tveganja, povezana s projektom TEŠ 6. Pri napovedih o gibanju cen električne energije naj bi namreč v Šoštanju upoštevali optimistični scenarij iz študije finske svetovalne družbe Pöyry Energy. Cene v njem naj bi bile precej višje od tistih iz napovedi, ki so jo v TEŠ za leto 2016 poslali iz HSE. Tam so ceno prodane električne energije iz Šoštanja določili relativno nizko: v razponu med 46 in 50 evri na megavatno uro, kar je krepko pod lastno ceno nove elektrarne.
Sprejemanje načrta, ki naj bi po skoraj osmih letih dokončno zajel vse stroške projekta, sicer spremlja velika zmeda. Najprej zato, ker še vedno ni dokončno jasno, katero različico investicijskega načrta so včeraj sploh obravnavali v Šoštanju. Vsaj uradno so namreč govorili o različici številka šest, a to so že konec lanskega leta – ne da bi upoštevali takratne pripombe HSE – poslali na vlado. Tudi takrat so iz TEŠ sporočili, da bo končna cena projekta 1,43 milijarde evrov. To je 20 milijonov evrov manj od cene, ki je bila v »obtoku« spomladi, pri čemer še vedno ni natančno jasno, kje so v Šoštanju »privarčevali« ta denar.
Zdaj morajo isti dokument v TEŠ očitno popraviti, tudi tokrat pa se bodo na relaciji HSE–Šoštanj kresale iskre. »Z načrtom se ne bom strinjal kar tako. Enako tudi moji nadzorniki. V TEŠ smo poslali naše pripombe. Ključno je vprašanje financiranja in zagotavljanje ustrezne likvidnosti. Pa še kaj bi se našlo,« nam je že v petek sporočil generalni direktor HSE Blaž Košorok. Direktor TEŠ Peter Dermol včeraj ni bil dosegljiv, prav tako ne njegov predstavnik za odnose z mediji. Zanimalo nas je, ali in zakaj so v TEŠ nadzornike seznanili z istim načrtom, ki so ga pred časom poslali na vlado.
V zgodbi je najbolj nenavadno dejstvo, da ima HSE kot edini lastnik TEŠ težave pri uveljavljanju svojih dopolnil pri projektu. Tega namreč v največji meri financira celotna Skupina HSE. Tudi zato je v energetskih krogih slišati pomisleke, da bi moral Košorok – če z uveljavljanjem pripomb na investicijski načrt misli resno – zamenjati nadzornike TEŠ. Prav obseg in moč morebitnega Košorokovega protiudarca na TEŠ bosta tako pokazala, kakšna je sploh realna moč generalnega direktorja HSE znotraj skupine.
