Potem ko je koprskemu Cimosu z državnim poroštvom za najetje 35-milijonskega posojila po več mesecih agonije vendarle uspelo rešiti likvidnostne težave, se je družba s precejšnjimi težavami soočila v BiH. Zaposleni v najpomembnejšem Cimosovem bosanskem podjetju Cimos TMD so zaradi netočnih informacij tamkajšnjega vodstva ustavili proizvodnjo, nato pa naj bi se v reševanje bosanskih težav vključil državni sekretar v kabinetu predsednice vlade Gašpar Gašpar Mišič.

S ciljem, da pomaga rešiti bosanski zaplet, je po zatrjevanju naših virov Mišič na vodstvo Cimosa usmeril poslovneža Samida Osmanovića. Na sestanku z upravo koprske družbe naj bi Osmanović, čigar propadla podjetja so za seboj pustila za okoli 60 milijonov evrov dolgov do NLB, izrazil namero za nakup proizvodnih obratov v Srebrenici in Sarajevu. Obe tovarni, ki skupaj zaposlujeta okoli 250 delavcev, je nameraval Cimos na podlagi sanacijskega načrta zapreti. Mišič nam je zatrdil, da Osmanovića ni napotil v Cimos, saj da ga niti ne pozna. Kot je dejal, ga zaradi njegovega visokega položaja marsikdo pokliče, pogosto pa se zlorablja tudi njegovo ime. Tega, ali se je po posredovanju Mišiča vodstvo družbe sestalo z Osmanovićem, predsednik Cimosove uprave Jerko Bartolič ni želel komentirati.

Spremenjeni načrti, da bo Cimos pred zaprtjem skušal prodati proizvodna obrata v Sarajevu in Srebrenici, za kar so si določili trimesečni rok, so pomirili zaposlene, ki so prekinili stavko. Stavkovna zahteva je bila tudi, da odpoklicani predsednik uprave Cimosa TMD Fadil Novalić do konca avgusta ostane na čelu družbe. Novalića so v Cimosu zamenjali, ker je nasprotoval imenovanju prokurista, kot je določal skupščinski sklep, poleg tega pa naj bi pri vodenju družbe pod njegovo taktirko ugotovili določene nepravilnosti. Po drugi strani je Novalić za bosanske medije izjavil, da so ga odpustili, ker ni želel zapreti dveh proizvodnih obratov v Sarajevu in Srebrenici, ki ju je sam postavil in ki sta v neposredni lasti Cimosa TMD.

Ravno Novalić je po zatrjevanju naših virov poskrbel za to, da so se uprli številni delavci Skupine Cimos v BiH. Tako na primer sploh niso stavkali delavci v Srebrenici in Sarajevu, ampak so proizvodnjo ustavili le v Cimosu TMD, ki ima okoli 360 zaposlenih. Večina zaposlenih poleg tega menda sploh ni želela pristopiti k stavki, zato naj bi prekinitev proizvodnje dosegli kar s prekinitvijo dotoka elektrike. Ko so Cimosovi predstavniki ob začetku stavke pripotovali v Gradačac, kjer proizvaja Cimos TMD, so jih varnostniki fizično odstranili iz tovarne, z enim od njih pa celo fizično obračunali.

Ker bosanska podjetja v celotnem avtomobilskem delu Skupine Cimos ustvarijo četrtino oziroma okoli 80 milijonov evrov prihodkov od prodaje, si družba daljše stavke ni mogla privoščiti. Zato je vodstvo koprskega Cimosa pristalo na že omenjene stavkovne zahteve – da se Novalića (do konca avgusta) ponovno imenuje za predsednika uprave in da se poskuša proizvodna obrata v Srebrenici in Sarajevu prodati. Če prodaja ne bo uspela, naj bi se v Cimosu nagibali k temu, da v primeru pridobitve nepovratnih sredstev od bosanske države proizvodnjo v Srebrenici ohranijo, v Sarajevu pa zaprejo. V tem primeru bi del proizvodnje preselili v Cimos TMD, v najslabšem primeru pa bi se število zaposlenih Skupine Cimos v BiH znižalo z 800 za največ 100 delavcev.