Malenković je dejal, da je za sanacijo skupine Laško ključnega pomena kakovostno in temeljito dezinvestiranje ter zmanjševanje obveznosti do bank. Spomnil je, da je bila že od leta 2010 jasno izražena zahteva bank upnic, da se skupina dezinvestira v vseh segmentih, ki niso neposredno vezani na proizvodnjo pijač.
"Breme obveznosti Pivovarne Laško je tako veliko, da smo se po tehtnem premisleku vseh argumentov za in proti prodaji Mercatorja, odločili, da podpremo prodajo, ker bi bile brez razdolžitve razmere za Pivovarno Laško zelo zahtevne," je pojasnil Malenković.
Pivovarna Laško je članica konzorcija družb, ki so v preteklih mesecih izvajale postopke za odprodajo 53-odstotnega deleža Mercatorja hrvaškemu Agrokorju. Soglasje k prodaji delnic Mercatorja mora iz skupine Laško dati še Pivovarna Union, ki je 12,33-odstotna lastnica Mercatorja, in mora v ta namen sklicati skupščino. Nadzorniki Radenske, ki ima 2,57 odstotka delnic trgovske družbe, pa so s prodajo danes že soglašali.
Če bo prišlo do prodaje Mercatorja, bo skupina Laško zaslužila dobrih 105 milijona evrov, v tem znesku pa se bo potem razdolžila. Agrokor pa bi prevzel 1,1 milijarde evrov Mercatorjevega dolga, vendar bi zato dobil tudi vse Mercatorjeve nepremičnine, ki so vredne več sto milijonov evrov.
Prodaja bo uspešna šele, ko bo Agrokor pridobil tudi dovoljenja vseh varuhov konkurence po Balkanu ter Agencije za trg vrednostnih papirjev. Šele po tem bo obvezan dati tudi prevzemno ponudbo za preostale delnice Mercatorja.
Nadzorniki so se seznanili tudi s postopki reprograma finančnih obveznosti skupine Laško. Uprava Pivovarne Laško je namreč z bankami upnicami dosegla dogovor o podaljšanju reprograma posojil v višini okoli 270 milijonov evrov do konca septembra.
Na seji so se nadzorniki pogovarjali še o odprodaji drugih naložb skupine Laško. Gre predvsem za prodajo 79,24-odstotnega poslovnega deleža v Večeru, saj je uprava Pivovarne Laško obnovila pogovore z investitorji, med njimi tudi s Styrio, ki je že kazala interes za nakup tega časnika.
Nadzorni svet se je ob tem seznanil s ključnimi kazalniki kapitalske ustreznosti in plačilne sposobnosti Pivovarne Laško.
Janković o prodaji Mercatorja: Glede na padanje prometa očitno nimajo druge rešitve
Nekdanji predsednik uprave Mercatorja in sedanji župan Ljubljane Janković je v današnji izjavi za medije v Ljubljani dejal, da o trenutnem stanju v Mercatorju ve premalo, da bi lahko karkoli komentiral. »Glede na to, da promet že vsa leta pada, predvsem na Hrvaškem, in to z dvomestno številko, pa tudi v Sloveniji zaostaja za lanskim in predlanskim rezultatom, očitno nimajo druge rešitve,« je ocenil.
Razlike v ceni
Glede razlike v ceni - Agrokor je lani ponujal 221 evrov, tokratna ponudba pa naj bi znašala 120 evrov za delnico - je dejal, da bi bilo mogoče treba vprašati tiste, ki so lani odločali in se niso odločili za prodajo, zakaj so to naredili, če niso imeli vizije, kako naprej z Mercatorjem.
Na pomisleke, da naj bi Agrokor prevzem financiral le z posojili, je Janković dejal, da »če nekdo dobi v banki kredit, to pomeni, da ima dovolj dobre reference«. »Ni nujno, da bi imel lastni kapital,« dodaja.
Deveti poskus prodaje
Na vprašanje, ali bo prodal svoje delnice Mercatorja - Janković je lastnik 62,5 odstotka družbe KLM naložbe, ta pa ima v lasti nekaj nad 61.000 delnic Mercatorja - je odgovoril, da je treba počakati na prevzemno ponudbo in da se bodo takrat odločili.
»Če se dobro spomnim, je to deveti poskus prodaje in nima smisla o tem govoriti, dokler ne bo objavljena javna ponudba. Ko bo ponudba, se bomo mi štirje (lastniki KLM so še Aleš Čerin, Jadranka Dakić in Marjan Sedej s po 12,5-odstotnimi deleži, op. p.) dobili,« je dejal.
Sedež mora ostati v Sloveniji
Pravi, da bi moral dati Agrokor tri odgovore: glede cene, usode slovenske proizvodnje in zaposlenih. Meni, da mora sedež Mercatorja ostati v Sloveniji.
Glede slovenskih dobaviteljev Janković meni, da ne bo sprememb, saj smo Slovenci navajeni na svoje blagovne znamke. Pravi pa, da se bo treba za polico boriti. »Ne vidim bojazni, da bi bili izrinjeni, bi pa morala to biti ena od zavez, da se za določeno obdobje zagotovi slovenska proizvodnja. In ta ne sme biti zmanjšana, nato pa se bo pokazalo, ali se lahko širi, denimo, v Konzum,« je dejal.
Židan zaskrbljen
Prav glede tega pa je zelo zaskrbljen minister Židan. »Mercator ne pomeni samo 12.000 delovnih mest v Sloveniji, pomeni tudi posredno 100.000 zaposlenih v proizvodnji hrane,« je opozoril in dodal: »Z veliko zaskrbljenostjo gledam, če se pojavljajo kupci, ki ne dokažejo, da imajo realni denar, temveč samo željo, da bi kupili svojega tekmeca. Dodatno nelagodje pa mi povzroča to, da Mercator kupuje njegov neposredni konkurent, pa tudi proizvajalec hrane in s tem tudi konkurent slovenski proizvodnji hrane.«
Židan od prodajalcev svojih deležev v Mercatorju pričakuje, da bodo upoštevali vse te okoliščine ter da bodo znali zaščititi ne le svoj neposredni interes, temveč tudi interes zaposlenih kot slovenske proizvodnje hrane. »Bojim pa se, da prodajalci sedaj zasledujejo le svoje ozke prodajne interese in se ne zavedajo pomena, ki ga ima Mercator za Slovenijo, kjer rezervnih delovnih mest preprosto ni,« je sklenil.
Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Stanko Stepišnik je ob robu današnjega obiska v Talumu dejal, da za vlado ne bi smelo biti več pomembno, kdo je lastnik Mercatorja, pomembno je le, da je ta razvojno naravnan ter ne gleda na prevzem iz konkurenčnega vidika in s ciljem, da bi postopno zapiral Mercator v Sloveniji.
»Če bomo še čakali, bo cena še padla«
Kot je v Kidričevem povedal Stepišnik, se Mercator po njegovem mnenju zagotovo prodaja vsaj leto dni prepozno, saj bi lani za delnico dobili 220 evrov, zdaj pa je cena polovico nižja.
»Če bomo še čakali, bo cena še padla,« je dejal minister, ki zato meni, da je dobro, če se največji slovenski trgovec proda, a ob tem dodaja, da bi bilo morda dobro, če se v pogodbi zapiše kakšna zaveza, po kateri se mora določen delež slovenskih proizvodov v Mercatorju še naprej prodajati.
Sicer pa bi korist od prodaje po njegovem morali imeti vsi, tako tisti, ki prodajajo, kot tisti, ki kupujejo, predvsem pa tudi tisti, ki proizvajajo in dobavljajo izdelke Mercatorju. S prodajo se bo namreč tudi razširila mreža in bodo taki proizvajalci imeli priložnost svoje izdelke prodajati v veliko večjo trgovsko mrežo in na večji trg.
NLB naj bi svoj delež v Mercatorju že prodala
Nova Ljubljanska banka (NLB) je po neuradnih informacijah časnika Delo že prodala svoj skoraj enajstodstotni delež Mercatorja, soglasje pa naj bi dala že tudi vlada. O prodaji svojega 8,43-odstotnega deleža največjega slovenskega trgovca hrvaškemu Agrokorju danes odločajo tudi nadzorniki Pivovarne Laško.
Tako NLB kot Pivovarna Laško sta članici prodajnega konzorcija, ki je prejšnji teden potrdil, da se o prodaji skupnega 53-odstotnega deleža Mercatorja pogaja z Agrokorjem. Ta naj bi bil pripravljen plačati 120 evrov za delnico, prevzel pa bi tudi 1,1 milijarde evrov Mercatorjevega dolga, vendar bi zato dobil tudi vse Mercatorjeve nepremičnine, ki so vredne več sto milijonov evrov.
Največji posamični lastnik Mercatorja je Pivovarna Union, sledijo NLB, ki ima 10,75 odstotka Mercatorja, Societe Generale - Splitska banka (10,17 odstotka), Pivovarna Laško, Unicredit Banka Slovenije (8,01 odstotka), NKBM (5,24 odstotka), Hypo Alpe Adira (4,40 odstotka), GB (3,80 odstotka), Prvi Faktor - faktoring Beograd (3,35 odstotka) in Radenska.
