Kljub dejstvu, da se gospodarsko razpoloženje v Sloveniji in območju evra izboljšuje, da se z vsako napovedjo krepijo projekcije gospodarski rasti v letošnjem letu, optimizma v gibanju cen ni mogoče zaznati. Aprila so se cene življenjskih potrebščin na letni ravni v območju evra zvišale za skromnih 0,7 odstotka, v Sloveniji pa za komaj 0,4 odstotka. Na mesečni ravni je bila rast cen le odtenek višja, in sicer 0,5-odstotna. Karmen Hren, namestnica direktorice državnega statističnega urada, je pogled usmerila v prihodnost gibanja cen v Sloveniji in območju evra, ko je dejala: »Strahu pred deflacijo v območju evra še nismo pregnali.«
Spogledovanje z deflacijo poteka v območju evra že po leta. Inflacija namreč vse od novembra trmasto vztraja pod enim odstotkom in s tem krepko pod srednjeročnim ciljem Evropske centralne banke (ECB), ki predvideva rast cen v okolici, a pod dvema odstotkoma. V Sloveniji je bila rast cen na drugi strani nižja od enega odstotka že petič zapored.
Nizka aprilska inflacija je vsaj za nekatere rahlo presenečenje, saj je država v poskusu krpanja proračunske luknje, aprila višala trošarine na energente ter na alkohol in tobačne izdelke. A do višje rasti cen vendarle ni prišlo. »Prenos trošarin v končne cene, zlasti alkohola in tobačnih izdelkov, je bil izredno majhen,« je poudarila Hrenova. K nizki rasti cen so prispevale tudi 2,1 odstotka nižje cene električne energije, kot tudi hrane. Zelenjava se je aprila pocenila denimo za več kot desetino. Na splošno je nižja rast cen potrošnih dobrin po mnenju Hrenove posledica zametkov cenovne vojne velikih trgovcev, ki kar tekmujejo med seboj, kdo bo več izdelkom bolj znižal cene. Zato ne čudi, da so prihodki iz trgovine na drobno v prvem četrtletju letos upadli za 0,9 odstotka, medtem ko so bili v primerjavi s povprečjem leta 2010 nižji za 5,6 odstotka.
Zanimivo je zgodba v območju evra zaobrnjena. Prihodki v trgovini na drobno so v prvem četrtletju zrasli za skoraj odstotek, a na zvišanje cen niso imeli bistvenega vpliva. Nevarnost deflacije ostaja tako ena glavnih skrbi v Frankfurtu, kjer naj bi bili že brnijo stroji za tiskanje denarja v pripravljenosti na uvedbo novih izrednih ukrepov. ECB mora namreč za vsako ceno preprečiti spremembo percepcije cenovnih gibanj s strani potrošnikov. Če Evropejci zaenkrat še vedno pričakujemo hitrejšo rast cen v prihodnje, bi bila lahko nenadna sprememba teh pričakovanj, usodna za evropsko gospodarstvo. Potrošniki, ki pričakujejo zniževanje cen, namreč ne trošijo. Že samo njihova pričakovanja lahko tako delujejo kot samoizpolnjujoča se prerokba, ki privede do deflacijske spirale.
Dolgoročna deflacija je izredno nevaren pojav. Potrošniki začnejo odlašati z nakupi, pri čemer jih spodbuja dejstvo, da v deflaciji narašča realna vrednost denarja. To pelje v strm padec povpraševanja po posojilih, saj se realna vrednost dolgov, tako kot denarja, povečuje skozi čas. Kot dolžnik ima zaradi deflacije težave tudi država, ki ji pri odplačevanju dolgov trenutno še vedno pomaga inflacija. Zato mora dodatno varčevati. V takšnih razmerah možnosti za gospodarsko rast praktično ni, v najslabšem primeru pa lahko govorimo o zamujenih desetletjih, kot jih pozna Japonska.