Direktor družbe Nivo Celje Danilo Senič je le dva meseca preden je na sodišče vložil predlog za začetek prisilne poravnave, v katerem je predlagal več kot 14-milijonski odpis dolgov, neznani osebi prodal za kar 11 milijonov evrov terjatev in naložb. Zanje je iztržil – 302.145 evrov.
Na to v posebnem poročilu o pregledu računovodskih izkazov Nivoja za leto 2013 opozarja revizijska družba PKF. Razkritje posla, ki je zaradi uveljavljanja vstopnega DDV zbudil tudi pozornost Davčne uprave RS (Durs), daje le še dodatno razsežnost dogajanju v enem zadnjih še živečih večjih gradbincev v državi. Močno prenapihnjene bilance, odpisi milijonskih posojil povezanim osebam, prenašanje poslov in sredstev zunaj dosega upnikov in zavlačevanje z razglasitvijo insolventnosti so le nekateri od poudarkov.
Dokumenti, ki jih je moral Senič predložiti sodišču pred začetkom postopka prisilne poravnave, razkrivajo tudi, da so na druge družbe prenesli praktično vse Nivojeve posle. Čeprav je družba lani zabeležila slabih 14 milijonov evrov prihodkov, je na njene blokirane račune uradno priteklo pičlih 206.000 evrov. Za primerjavo, še leta 2011 je Nivo od poslovnih partnerjev prejel skoraj 26 milijonov evrov. Kam so prenesli poslovanje, uradno ni znano, po vsej verjetnosti pa je velik del končal na podjetju Nivo Eko. Ta je pred časom prišel do 43 milijonov evrov težkega občinskega posla zagotavljanja poplavne varnosti v porečju Savinje. Večinski lastnik in direktor podjetja Nivo Eko je Klemen Senič.
Čeprav je Nivo danes le lupina in senca nekoč velikega gradbenega podjetja, je Danilo Senič prepričan, da ga je možno sanirati in znova pripeljati med največje igralce na trgu. Še pred tem bi mu morali upniki odpisati visokih 60 odstotkov nezavarovanih terjatev. Ob tem bi levji delež prisilne poravnave nosile banke PBS, Abanka Vipa, Unicredit, Banka Celje in Hypo, ki imajo do Nivoja za 17,5 milijona evrov nezavarovanih terjatev. Tako bi se morale odpovedati več kot desetim milijonom evrov. Daleč največja izguba bi doletela PBS, ki je v Nivoju obtičala s kar šestimi milijoni evrov. Banke imajo tudi alternativno možnost. Terjatve bi lahko vložile v kapital Nivoja in postale njegove lastnice.
To pa še ni vse. Bankam, med njimi tudi državnim, je Senič predlagal, naj mu začetek odplačevanja tistih posojil, ki so zavarovana s premoženjem in znašajo nekaj več kot osem milijonov evrov, preložijo na julij prihodnje leto. V zameno bi jim v osmih letih povrnil tudi petodstotne obresti, torej dodatna dva milijona evrov. Lahko pa omenjeni del posojil kar takoj pretvorijo v kapital in si zagotovijo še več delnic Nivoja. Čeprav naj bi navadni upniki po načrtu finančnega prestrukturiranja ob stečaju Nivoja namesto 40 odstotkov dobili poplačanih le nekaj odstotkov terjatev, ni izključeno, da ga bodo hotele banke čim prej spraviti v stečaj.
Kot smo razkrili v Dnevniku, so banke po tem, ko so se začele s Seničem pogajati o finančnem prestrukturiranju Nivoja, za prokurista imenovale Jožeta Kaligara ter začele podrobno pregledovati bilance družbe.
Spomnimo, da je sodišče še pred začetkom postopka prisilne poravnave za upraviteljico, ki bo bedela nad delom Seniča, imenovala Darjo Erceg. Ta je v javnosti bolj znana kot življenjska sopotnica lastnika propadlega Gradbenega podjetja Grosuplje (GPG) Borisa Dolamiča in nekdanja predsednica nadzornega sveta GPG.
