Če Slovenija med krizo ni mogla ubežati rušilni moči pesimizma, ki je spodjedal zaupanje podjetij in potrošnikov v gospodarstvo, je okrevanje evropskega gospodarstva mnogim analitikom nadelo očala optimizma. Tudi evropska komisija je tako včeraj izboljšala projekcije za slovensko gospodarstvo, ki naj bi letos namesto 0,1-odstotne recesije doseglo 0,8-odstotno rast, prihodnje leto pa 1,4-odstotno.
Slovenci naj bi letos lahko računali na okrevanje trga dela ter celo nekoliko višje plače v zasebnem in javnem sektorju. V Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) ob tem opozarjajo, da bi bila za večje zaposlovanje potrebna 1,5-odstotna gospodarska rast.
Napoved rasti na trhlih temeljih
V primerjavi z zimsko napovedjo je evropska komisija poskrbela za popoln preobrat pri projekcijah slovenske zasebne potrošnje, ki je v preteklih dveh letih upadla za približno pet odstotkov ali dobro milijardo evrov. Namesto dveh odstotkov manj naj bi gospodinjstva letos za 0,2 odstotka okrepila trošenje. Da je to malo verjetno, se strinjajo tako v GZS, kjer opozarjajo, da bo prezadolženost Slovenije (Bruselj napoveduje letos rast javnega dolga na 80,4 odstotka BDP) znova povečala pritiske na znižanje plač, kot tudi v Uradu za makroekonomske analize in razvoj (Umar), kjer pričakujejo ohranjanje visoke ravni brezposelnosti. »Razpoložljivi dohodek bo po 8,6-odstotnem realnem padcu v zadnjih dveh letih ostal na podobni ravni kot lani,« so dejali na Umarju, kjer pričakujejo skromno rast bruto plač, zaradi katere ne bodo potrošniki nič manj previdni kot doslej. Trendi v trgovini na drobno so posledično vse prej kot spodbudni, opozarjajo v Trgovinski zbornici Slovenije (TZS). V prvih treh letošnjih mesecih so se realni prihodki v trgovini na drobno na letni ravni vselej zniževali, marca denimo za 1,4 odstotka.
Še najbolje naj bi šlo prodajalcem novih avtomobilov, ki so po podatkih Združenja evropskih avtomobilskih proizvajalcev (ACEA) v prvih treh mesecih prodali 8,1 odstotka več osebnih vozil kot v enakem obdobju lani. A tudi tu ni vse tako, kot se zdi. Azer Šarić iz podjetja KMAG, ki uvaža vozila znamke Kia, opozarja, da je gre zgolj za »friziranje« prodajnih številk s fiktivnimi registracijami, medtem ko ostaja povpraševanje po avtomobilih nizko. »Hujšega padca prodaje sicer ne pričakujemo, a tudi ne večje rasti,« je orisal stanje Šarić in dodal, da po neformalnih pogovorih s konkurenti tudi ti še lep čas ne pričakujejo povečanega povpraševanja po novih avtomobilih.
Gospodarstva ne zanima politična kriza
Druga zgodba naj bi bilo povpraševanje po industrijski opremi in strojih, saj komisija ocenjuje, da so podjetja bolj pogumna po izredno hitri 2,1-odstotni rasti BDP v zadnjem lanskem četrtletju. Bruto domače investicije v osnovna sredstva naj bi se tako letos okrepile za 0,2 odstotka, vlaganja samo v stroje pa za 2,6 odstotka, kar je 3,3 odstotne točke več kot v zimski napovedi.
Gospodarsko rast bodo po oceni komisije napajali predvsem izvoz in investicije iz evropskih sredstev. Zadnje velja tudi za Kolektor, kjer so v prvem letošnjem četrtletju povečali prodajo za desetino. »Ključno vlogo pri tem so odigrale povečane aktivnosti na področju gradbeništva, ki izhajajo iz koriščenja kohezijskih sredstev EU in na tej osnovi začetih infrastrukturnih projektov,« so pojasnili v Kolektorju, kjer so prepričani, da pozitivnih trendov v gospodarstvu tudi politična kriza ne more zamajati: »Dva- ali trimesečna nestabilnost vlade ne bo povzročila težav.« Tudi Štefan Sobočan, direktor podjetja Varis Lendava, ki obvladuje več kot desetino nemškega kopalniškega trga, ne pripisuje velikega pomena politični krizi. »Zadnjih nekaj vlad se vsebinsko na gospodarskem področju ne dogaja nič, kar bi prispevalo k izboljšanju poslovnega okolja,« je dejal in poudaril, da je zato povsem vseeno, ali bodo volitve poleti ali jeseni.
Bolj ključno je, da bodo novi vodilni znali narediti prave reforme na trgu dela in v gospodarstvu. »Ko se začnemo pogovarjati o poslu, vodijo naši konkurenti že s 3 proti 0,« je uporabil nogometno prispodobo Sobočan. Prvič, slovensko poslovno okolje je nestabilno. Drugič, banke podjetij pogosto ne podprejo. In tretjič, Slovenija je v marsikateri državi na slabem glasu. Izboljšanje gospodarskih napovedi bi lahko pomagalo vsaj pri tretji točki, vendar je Sobočan jasen: »Ni podlage za tak optimizem.«
