Tako kot v Evropi, kjer že dlje časa vztraja alarmantno nizka inflacija, se tudi v Sloveniji močno umirja rast cen življenjskih potrebščin. Po decembru, ko je bila inflacija na letni ravni 0,7-odstotna, so se cene januarja zvišale za skromnih 0,8 odstotka. Za primerjavo, januarja v letih 2012 in 2013 so se cene življenjskih potrebščin zvišale za 2,3 oziroma 2,4 odstotka.
Skromna inflacija je odraz razmer v slovenskem in evropskem gospodarstvu, kjer vlada splošna negotovost, zaradi katere vsi varčujejo. Varčujejo vlade, ki so se pred in med krizo močno zadolževale, in tudi podjetja, ki si ne drznejo okrepiti svojih vlaganj. V okolju nizke rasti cen imajo namreč podjetniki manj manevrskega prostora za določanje marž in prilagajanje poslovanja. Pogosto jim kot edini instrument ostane nižanje plač ali odpuščanje. Zahtevne razmere v gospodarstvu imajo tako negativen vpliv na položaj delavcev na trg dela. V Sloveniji je že več kot 130.000 brezposelnih, tudi mnogo takih, ki jih statistika ne zajema, saj sploh ne iščejo več zaposlitve, še več je takšnih, ki živijo v strahu za svojo zaposlitev. Rezultat je nižja potrošnja.
V tem kontekstu lahko razumemo nižanje cen industrijskih proizvodov, kot tudi nekaterih dobrin, ki niso na vsakodnevnem seznamu nakupov gospodinjstev. Če so se cene oblek in obutve januarja lani na letni ravni zvišale za 1,6 odstotka, so se letos znižale kar za 2,2 odstotka. Podražitev storitev si zaradi slabšega razpoloženja med potrošniki niso mogli privoščiti niti gostinci. Cene gostinskih in nastanitvenih storitev so se v primerjavi z januarjem 2013 zvišale le za 0,6 odstotka, še pred letom dni pa je bila njihova rast skoraj desetodstotna. Zato ne čudi, da so k januarski inflaciji daleč največ, in sicer 0,5 odstotne točke, prispevale višje cene v skupini stanovanje. Vmes je imela prste seveda država. Električna energija, ki je na mednarodnih trgih poceni kot že dolgo ne, se je podražila za 9,8 odstotka. In to predvsem zaradi 330 odstotkov višjega prispevka za obnovljive vire energije in zvišanja davka na dodano vrednost. V skupini stanovanja so se za 6,1 odstotka podražile tudi komunalne in druge storitve.
V Ekonomskem ogledalu Urada za makroekonomske analize in razvoj so zapisali, da je bila lanska inflacija nizka, kljub relativno visokemu prispevku davčnih ukrepov. Povsem verjetno je torej, da je glede na šibko gospodarsko okrevanje in potrošnjo pred Slovenijo obdobje nizke inflacije, v katerem lahko zapreti tudi deflacija. S slednjo smo se v zelo omejenem obdobju seznanili leta 2009 in preživeli.
Dolgoročna deflacija je sicer izredno nevaren pojav. Potrošniki, ki pričakujejo nadaljnje zniževanje cen, začnejo namreč odlašati z nakupi. Pri tem jih spodbuja dejstvo, da v deflaciji narašča realna vrednost denarja, ki pridobiva vrednost tudi natlačen v nogavico. Sledi strm padec povpraševanja po posojilih, saj se realna vrednost dolgov, tako kot denarja, povečuje skozi čas. Kot dolžnik ima zaradi deflacije težave tudi država, ki ji pri odplačevanju dolgov trenutno še vedno pomaga inflacija. Zato mora več in drastično varčevati. Vsi našteti razlogi pripeljejo do padca gospodarske aktivnosti, ki se lahko z deflacijo zaplete v dolgotrajno negativno spiralo, poznano iz Japonske.