Tradicionalna povezanost slovenskega in nemškega gospodarstva je bila v zadnjih letih balzam za velike težave Slovenije, saj je bila Nemčija ena prvih držav območja evra, ki se je izkopala iz krize in začela rasti. A podpora iz največje slovenske trgovinske partnerice, kamor potuje več kot petino slovenskega izvoza, ne bo večna. Zgodovina namreč uči, da naj bi gospodarstva nihala med rastjo in krčenjem v sedemletnih ciklih. Nemški bruto domači proizvod (BDP) se bo letos že četrto leto okrepil, medtem ko bo Slovenija obtičala v recesiji že tretjič zapored. Kaj lahko se torej zgodi, da bo težko pričakovan zagon slovenskega gospodarstva, ki ga analitiki napovedujejo v letu 2015, gospodarstveniki pa še pozneje, presekan zaradi konca nemškega cikla rasti.
Neozdravljiva odvisnost od Nemčije
»Bi nizka gospodarska rast ali recesija v Nemčiji negativno vplivala na slovensko okrevanje? Da. Bi bila to katastrofa? Ne,« je bil jasen Črt Kostevc, strokovnjak za mednarodno ekonomiko z ljubljanske ekonomske fakultete. »Tako kot nas nemško gospodarstvo ni moglo potegniti iz 'dreka', nas tudi njegovo krčenje ne bi pokopalo,« je pojasnil.
Če kdo, se bomo očitno pokopali kar sami, in to s tradicionalnim odlašanjem z reformami, odsotnostjo jasne gospodarske politike in razvojne vizije. Tako niti ne preseneča, da je eden najboljših protikriznih ukrepov za slovensko gospodarstvo prišel iz tujine. Nemške subvencije pri nakupih avtomobilov »staro za novo« so namreč spodbudile prodajo malih avtomobilov, med njimi tudi Renaultovega twinga. Novomeški Revoz, ki proda daleč največ avtomobilov v Franciji, kar petino pa tudi v Nemčiji, je zaradi tega ukrepa samo leta 2009 ustvaril okoli 30 odstotkov več prihodkov.
To kaže tudi na jasno in tesno povezanost obeh gospodarstev. Pri čemer je pomembno poudariti, da izvažajo slovenska podjetja tudi v druge države, ki so ekonomsko močno povezane z Nemčijo. Velik del izvoza se ustvari med podjetji, na tako imenovanem trgu »business to business«, in direktor Centra za mednarodno poslovanje pri GZS Aleš Cantarutti ocenjuje, da vplivajo dogodki v nemškem gospodarstvu dejansko na okoli 35 odstotkov slovenskega izvoza.
Usoda slovenskega izvoza je torej prepletena z usodo nemškega gospodarstva. Po letu 2000 je Nemčija dvakrat utrpela znižanje BDP. Prvič leta 2003, ko se je BDP na letni ravni znižal za 0,4 odstotka. Skromen padec gospodarske aktivnosti je pomenil približno štiri odstotke nižji izvoz v Nemčijo. Zgodba se je v bolj ekstremni obliki ponovila leta 2009, ko sta udarec krize občutili tako nemško kot tudi slovensko gospodarstvo. Slovenski izvoz v Nemčijo je tedaj upadel za kar 15,4 odstotka, skupni izvoz pa za skoraj petino.
Ne skrbi prihodnost Nemčije, temveč Slovenije
Že dolgo se pojavljajo očitki, da slovenski izvoz ni zadosti razpršen in da smo preveč odvisni od EU, predvsem Nemčije. »Razpršitev slovenskega izvoza ni realna,« pa ob tem opozarja Cantarutti, saj je povezana s (pre)velikimi vložki. »Nimamo sredstev niti, da bi osvojili kitajski ali indijski trg, lahko le jezdimo na valu partnerskih držav, ki se podajajo na te trge,« je dodal.
Nekateri gospodarstveniki nimajo niti želje niti potrebe po iskanju novih trgov. V Nemčiji se še posebno dobro znajde gradbeno podjetje Varis Lendava, ki obvladuje 13-odstotni delež kopalniškega trga in ima ambicije postati vodilni ponudnik v tem segmentu. Germanski način poslovanja je Slovencem blizu, težje je poslovati na Kitajskem, v Rusiji ali Braziliji, meni Štefan Sobočan, direktor Varisa Lendava, ki je prepričan, da za Slovenijo nikoli niso bila rešitev gospodarstva v razvoju. »Za nas bodo vedno ključni evropski trgi,« je dejal.
A vprašanje je, kako pripravljeno bo slovensko gospodarstvo, da izkoristi priložnosti, ki jih ponujata evropski in nemški trg. Direktor podjetja Inles Ribnica Andrej Mate je glede tega velik pesimist: »Osebno mi je žal, da ni prišla trojka, saj nič ne kaže, da je vlada pripravljena narediti potrebne reforme.« Še posebno mu gre v nos rigidna delovnopravna zakonodaja, ki preveč omejuje podjetja. Ob večjih količinah naročil v podjetju Inles Ribnica, ki ustvari približno polovico prihodkov v Nemčiji, zato raje dodatno ne zaposlujejo. »Slovenci živimo 20 odstotkov nad svojimi zmožnostmi in enostavno prelagamo težave v prihodnost,« je poudaril Mate, ki nima nič proti socialni državi, a vsem kritikom kapitalizma sporoča: »Na trgu ni milosti, le ostra konkurenca.«
Ravno zato bi morala slovenska vlada narediti več za spodbujanje konkurenčnosti slovenskih podjetij, ki vztrajno pada. Vendar Sobočan ugotavlja, da je Slovenija izgubila kompas: »Nimamo vizije in tudi nismo več ambiciozni. Danes si v redu že, če nisi v stečaju ali prisilni poravnavi.« Gospodarstvo tako ni in ne bo v stanju v polnosti izkoristiti »mini« konjunkture v območju evra. Vsaj v Nemčiji bo po oceni Mateja ta trajala še nekaj let. A če bo Slovenija odlašala z reformami, se prav lahko zgodi, da jih bo uvedla ravno v trenutku, ko bo razpoloženje v Nemčiji in drugih trgovinskih partnericah spet slabo in bo izničilo njihov učinek.