Nova slovenska premierka je ogorčena, ko njeno državo kdo primerja s Ciprom. Nazadnje je to konec tedna storil Washington Post, ki je v komentarju napovedal, da je Slovenija "nova majhna država, o kateri nas bi moralo skrbeti". Bratuškova to zavrača kot "popolnoma neumestno". Slovenija je povsem v položaju, ko lahko sama rešuje svoje težave.
V obeh državah so sicer banke globoko v rdečih številkah, a bilančna vsota bank na Cipru dosega 800 odstotkov bruto domačega proizvoda, v Sloveniji pa 125 odstotkov. Za razliko od Nikozije Ljubljana tudi ne vabi tujih vlagateljev z nizkimi obrestmi niti z nizkimi davki ali ugodnostmi za pranje denarja. Slovenske banke se izogibajo tudi visoko tveganim poslom v tujini.
»Oligarhi, ki jih v Sloveniji imenujejo tajkuni, niso Rusi, ampak Slovenci«
Ovire majhnega slovenskega trga so tudi po vstopu Slovenije v EU leta 2004 in v evrsko območje leta 2007 še vedno dovolj visoke, da ovirajo tuje investicije. Oligarhi, ki jih v Sloveniji imenujejo tajkuni, niso Rusi, ampak Slovenci. So na čelu državnih in tudi privatiziranih podjetij in izvirajo večinoma iz starih navez iz jugoslovanskih časov in so politično dobro omreženi.
V mali republiki med Alpami in Jadranom skoraj vse naredijo po domače. Kriza v evroobmočju je negativno vplivala na izvozno naravnano gospodarstvo. Vendar pa ni povzročila finančne in bančne krize v Sloveniji - samo pospešila jo je in zaostrila.
Luknje v bilancah finančnih ustanov so samo delno posledica nepremičninskega balona in krize v gradbenem sektorju. V prvi vrsti gre za posledico vratolomne ekspanzije ugodnih kreditov za nekatere tajkune, ki so prevzemali celotne družbe, za zavarovanje pa ponudili le svoje politične povezave.
Po domače je prišlo tudi do podvojitve zadolžitve države pod vlado Boruta Pahorja
Po domače je prišlo tudi do podvojitve zadolžitve države pod levo vlado današnjega predsednika države Boruta Pahorja v letih od 2008 do 2011. Z izbruhom finančne krize se je razkrilo, kako zelo strukturni primanjkljaji omejujejo konkurenčnost podjetij.
Za razliko od Nikozije je septembra 2011, kot piše FAZ, v Ljubljani nastopila vlada, ki je uspešno obrnila smer. V letu in pol je konservativna vlada premiera Janeza Janše uspešno izvedla več reform. Leta 2012 je zmanjšala proračunski primanjkljaj s 6,4 na 3,6 odstotka BDP, leta 2013 pa naj bi ga znižali pod tri odstotke.
Za razliko od Cipra bi se morala Slovenija enostavno držati zastavljene smeri
Ostro varčevanje, med njimi znižanje plač javnih uslužbencev za pet odstotkov, davčna in pokojninska reforma ter omejevanje zlorabe pravice do referenduma za izogibanje nepriljubljenih ukrepov so vzpostavili pogoje za uspešno sanacijo. Ustanovljena je bila "slaba banka", v katero naj bi dali slabe kredite bank.
Za razliko od Cipra bi se morala Slovenija enostavno držati zastavljene smeri. A se je odvilo drugače. Konservativna koalicija je razpadla zaradi dvomljivega poročila protikorupcijske komisije, ki je obremenila Janšo.
