Glavno obravnavo bo sodnik Goran Klavora razpisal maja, saj je Janežič danes predlagal številne nove dokaze v tem primeru. "Poglavitno je, da če sem sklenil posojilno pogodbo z notarskim zapisom z izvršilnim pogojem, dal nato dolžnika, ki ni plačal, na izvršbo in to sodišče vleče že 15 let, to ni moja krivda. Če je ustavno sodišče leta 2006 razveljavilo notarski zapis za posojilno pogodbo, ki sem ga sklenil pred desetimi leti, to ni moja krivda," je po zaključku današnjega naroka v izjavi dejal nekdanji direktor HKS Soča.
Janežič je predlog za začetek stečaja HKS Soča na novogoriško okrožno sodišče vložil 26. avgusta 2003 zaradi plačilne nesposobnosti. Pred stečajem je imela HKS Soča približno 200 varčevalcev, skupne terjatve varčevalcev pa so znašale približno 1,5 milijarde tolarjev (okrog šest milijonov evrov).
Oškodovanci so ostali brez denarja. Janežič je v izjavi sicer dejal, da so med največjimi oškodovanci njegovi trije otroci. "Skupno več kot deset odstotkov vseh terjatev pripada mojim otrokom," je dejal.
Novogoriško okrožno sodišče je uvedlo stečaj HKS Soča na predlog Banke Slovenije 4. novembra 2003. Poplačilo vlog varčevalcev HKS je bila odvisna izključno od rezultata (izplena) stečajnega postopka ter sposobnosti njenega ustanovitelja za poravnavo obveznosti. Niti centralna banka niti druge banke in hranilnice ne odgovarjajo za poravnavo obveznosti HKS Soča, so tedaj sporočili iz Banke Slovenije.
