Opozorila in strahovi 250 nekdanjih zaposlenih v celjskem Nivoju, ki jih je direktor Danilo Senič čez noč premestil na podjetje Vrana, to pa prepustil poklicnim likvidatorjem podjetij, so se izkazali za več kot upravičene. Po vsej verjetnosti ne bodo prišli do obljubljenih zaostalih plač.
V podjetju Vrana, ki je lani jeseni končalo v stečaju, namreč ni neobremenjenega premoženja, s prodajo katerega bi lahko poplačali njihove zahtevke. Tisti, ki so se sploh odločili za prijavo terjatev, so prijavili kar okoli 675.000 evrov. Večino jih je upravitelj že prerekal, verjetno zato, ker je dolžnik Nivo in ne Vrana. V stečajni masi je sicer le nekaj nepremičnin, z izkupičkom od njihove prodaje pa se bodo poplačale banke, država in drugi ločitveni upniki. Skupno je sicer prijavljenih za več kot šest milijonov evrov terjatev. Spomnimo, Senič je zaposlene po dobro znanem vzorcu premestil na Vrano, ki je bila tedaj odvisno podjetja Nivoja, nato pa lastniški delež v Vrani prodal Ratku Stojiljkoviću. Ta je večino delavcev poslal na prisilni dopust, obenem pa jim ponudil selitev v Nemčijo, kjer naj bi dobili stabilno delovno mesto. Pred tem bi se morali odpovedati podpisani pogodbi o zaposlitvi in z njo tudi vsem pravicam, ki so jih imeli v Nivoju in Vrani. Pred tem jim namreč Senič leto in pol ni plačeval prispevkov za pokojnine, tako da se jim je nabralo za več sto tisoč evrov neporavnanih obveznosti. S podpisom bi izgubili tudi pravico do odpravnine.
Vrana je v začetku lanskega leta prešla v roke Aleša Alojzija Rusa, ki je skupaj s še nekaterimi vpletenimi v afero Orion v več evropskih državah zgradil nepregledno mrežo tako imenovanih spečih podjetij, v zadnjem času pa številnim znanim Slovencem pomagal pri likvidaciji podjetij in skrivanju premoženja pred upniki. To je bilo jasno znamenje, da bo Vrana slej ko prej »izginila« iz poslovnega registra. Vendarle je začetek stečaja predlagal kar direktor. To je storil ravno v trenutku, ko je minilo leto dni od domnevno spornih prezaposlitev.
Zaradi ugotovljenih kršitev, tudi v zvezi z zaposlovanjem na črno, je Seniča že pred časom doletela kazenska ovadba inšpektorata za delo. V kateri fazi je postopek, nam na okrožnem državnem tožilstvu v Celju niso vedeli povedati. Če bodo direktorju Nivoja, ki trenutno prepričuje banke o reprogramiranju 16-milijonskih posojil, dokazali krivdo, mu zaradi tega grozi denarna kazen in največ dvoletna zaporna kazen.