Vse kaže, da je evropski komisar za energetiko Günther Oettinger z najnovejšo zaostritvijo stališč do plinovoda Južni tok »odpihnil« tudi predvideno srečanje predsednice vlade Alenke Bratušek z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Na uradnem programu jutrišnjega delovnega obiska Bratuškove v Moskvi, ki so ga iz njenega kabineta medijem poslali v soboto, namreč kljub prvotno drugačnim napovedim ni pogovora s Putinom. Predsednica vlade, ki bo s sogovorniki v Moskvi razpravljala tudi o gospodarskem sodelovanju in odprla investicijsko konferenco, se bo tako srečala le z ruskim premierjem Dmitrijem Medvedjevom.
Zakaj je srečanje med Bratuškovo in Putinom, o katerem sta se slovenska in ruska stran bolj ali manj tiho dogovarjali že od začetka novembra, odpadlo z dnevnega reda, včeraj ni bilo mogoče uradno preveriti. V diplomatskih krogih pa je zaokrožilo več razlag. Ruska stran naj bi se tako po naših informacijah sklicevala na prezasedenost ruskega predsednika. Ta je te dni polno zaposlen s politično krizo v Ukrajini. Že v petek se je tako sestal z ukrajinskim predsednikom Viktorjem Janukovičem, ki je v Moskvo priletel iz Pekinga. Ali bo Putin vendarle našel čas za Bratuškovo, naj bi bilo – tako menijo naši viri – dokončno znano šele jutri, ko bo slovenska delegacija, v kateri bosta tudi ministra za infrastrukturo in prostor ter obrambo, Samo Omerzel in Roman Jakič, že prispela v Rusijo.
Zagotovo se je pripravljenost ruskega predsednika Vladimirja Putina, da najde čas za srečanje s slovensko premierko Alenko Bratušek, močno zmanjšala po novi ofenzivi iz Bruslja na ruske načrte z Južnim tokom. Iz generalnega direktorata Evropske komisije za energijo so tako že v četrtek sporočili, da so meddržavni sporazumi za gradnjo plinovoda, ki so jih Slovenija, Madžarska, Bolgarija, Italija in Grčija podpisale z Rusijo, »na več področjih v nasprotju z evropsko zakonodajo«. Državam članicam, ki jih bo prečkal plinovod, so zato »svetovali, naj se o vsebini sporazumov ponovno pogajajo«. Po oceni Bruslja so sporne tri ključne postavke: da bo Gazprom, ki se ukvarja s proizvodnjo in prodajo plina, tudi polovični solastnik plinovoda, da bodo Rusi v nekaterih državah dejanski upravljalci Južnega toka, in da Gazprom dostopa do plinovoda ni omogočil konkurentom.
Kaj sledi v projektu Južni tok?
Pri tem Moskva v zadnjem mesecu dni iz Ljubljane očitno ni dobila dovolj trdnih zagotovil, da je Slovenija pri projektu Južni tok pripravljena tvegati tudi resnejši ukor iz Bruslja. Pri plinovodu se namreč slovenska in ruska stran razhajata pri najmanj dveh vprašanjih. Prvo je povezano z različnim dojemanjem evropske plinske direktive iz leta 2009. Ta določa, da mora lastnik plinovoda na območju EU – pri nas torej podjetje Južni tok Slovenija, ki sta ga ustanovila Gazprom in družba Plinovodi – dostop do cevi pod preglednimi pogoji omogočiti tudi preostalim igralcem na trgu. Temu nasprotujejo v Gazpromu. Po njihovem mnenju bi prost dostop do plinovoda porušil ekonomiko naložbe in ogrozil visoke tržne deleže, ki jih ima družba v posameznih državah.
Drugo, s tem povezano odprto vprašanje, je hitrost gradnje. Ta po oceni Rusov teče prepočasi. V Plinovodih, kjer vodijo postopke umeščanja plinovoda v prostor, vztrajajo, da mora podjetje Južni tok Slovenija pred začetkom gradnje komisijo zaprositi za status izjeme. Za to v Moskvi ne želijo niti slišati. Ni skrivnost, da so v Rusiji od Bratuškove želeli slišati »močno« zagotovilo, da bo Slovenija ne glede na določila EU začela graditi plinovod. A tega očitno ne bodo dobili. Po neuradnih informacijah naj bi slovenska delegacija ruski strani jutri zatrdila, da si bo projekt prizadevala pospešiti, a da bo Slovenija spoštovala zakonodajo EU. Na dnevnem redu jutrišnjega obiska sicer ni zaslediti srečanja s prvim možem Gazproma Aleksejem Millerjem.
Privatizacija in energetska sanacija
Kljub temu ni skrivnost, da del vlade ni zadovoljen s hitrostjo vodenja milijarde evrov vrednega projekta. O tem naj bi že pred časom na sestanku govorili Bratuškova, Omerzel in direktor Plinovodov Marjan Eberlinc. Toda hkrati drži, da svoje naloge niso opravili tudi Rusi. Gazprom tako recimo Plinovodom še vedno ni predložil tranzitne pogodbe za plin, ki bi omogočil začetek resnejših pogovorov o financiranju slovenskega dela plinovoda.
Pri tem je ključno vprašanje, ali in kako bo odločitev, da srečanja Bratušek-Putin ne bo, vplivala na druge dogovore o sodelovanju med državama. Bratuškova bo obisk začela z nagovorom na slovensko-ruski investicijski konferenci, kjer ji bosta družbo delala član uprave Sberbank Sergej Gorkov in eden najvplivnejših članov ruske vlade - komaj 31-letni minister za zveze in množične komunikacije Nikolaj Nikiforov, ki se je z Omerzelom srečal že pred mesecem dni. Med obiskom naj bi govorili o krepitvi sodelovanja pri javnih naročilih na področju energetske sanacije stavb, ki jih razpisujejo v Rusiji, in povezovanju IT-podjetij iz obeh držav v konzorcije, ki bi kandidirali za posle v največji državi sveta. Pri privatizaciji bo med 15 podjetji s seznama najbolj aktualna prodaja Telekoma Slovenije, kjer se kot potencialni interesent omenja Gazprom Telekom. Slovenska podjetja so sicer letos v Rusijo največ izvažala zdravila, gospodinjske aparate in premazne barve, uvažala pa naftne derivate in surovine.