Delež višji za 70 odstotkov
Podobno velja tudi za države, ki so sicer znane po manjši dohodkovni neenakosti. Tako se je na Finskem, Norveškem in Švedskem delež od celotnega dohodka najbogatejšega odstotka prebivalstva povečal za 70 odstotkov in znaša med sedem in osem odstotki, izhaja iz najnovejše študije OCED.
Na drugi strani pa se je dohodek bogatašev precej manj povečal v nekaterih državah kontinentalne Evrope, vključno s Francijo, Nizozemsko in Španijo.
Rasti niso občutila najrevnejša gospodinjstva
Rasti celotnega dohodka sicer niso občutila najrevnejša gospodinjstva, med katerimi mnoga danes niso nič na boljšem kot v 80. letih prejšnjega stoletja, opozarja OECD.
V zadnjih letih je sicer kriza rast dohodkov upočasnila, kar pa so najmanj občutili najbogatejši. Realni dohodki najbogatejšega odstotka prebivalstva so se namreč leta 2010 povečali za štiri odstotke, medtem ko so dohodki 90 odstotkov prebivalstva držav OECD stagnirali.
Večina članic omenjene organizacije je v minulih 30 letih močno znižala davke na dohodek. Povprečni davek na dohodek v OCED se je s 66 odstotkov leta 1981 znižal na 43 odstotkov leta 2013. Znižali pa so se tudi drugi davki, ki vplivajo na dohodek najbogatejših. Tako je povprečni davek na dobiček s 47 odstotkov padel na 25, medtem ko se je davek na dohodek od dividend s 75 odstotkov znižal na 42 odstotkov.
"Brez ustreznih ukrepov se bo prepad med bogatimi in revnimi v prihodnjih letih najverjetneje še razširil. Zato je pomembno zagotoviti, da bodo največji zaslužkarji prispevali pravičen delež davkov," je opozoril generalni sekretar OECD Angel Gurria.
