Potem ko so novo Agrokorjevo ponudbo že potrdili nadzorniki Nove Ljubljanske banke, naj bi danes to storili tudi nadzorniki Pivovarne Laško pod vodstvom Petra Groznika. Ti tako očitno odločitve o prodaji Mercatorja po bistveno slabših pogojih od prvotno dogovorjenih ne nameravajo prepustiti delničarjem, med katerimi je prek podržavljenih bank največja država.
Toda zagotovil, da se v Agrokorju tudi tokrat ne bodo premislili in odstopili od nakupa Mercatorja ali pa zahtevali novega podaljšanja roka za sklenitev dogovora z bankami, ni. Čeprav so lastniki Mercatorja kljub podpisani pogodbi privolili v znižanje kupnine s 120 na le še 86 evrov za delnico, v zameno niso dobili niti garancije, ki bi Agrokorju onemogočila, da se brez plačila pogodbene kazni umakne od nakupa.
Prodaja Mercatorja slaba popotnica za privatizacijo
»Spreminjanje pogojev med samo prodajo je zagotovo slabo za državo, ki namerava prodati tudi nekatera druga podjetja. S tem namreč povemo, da je pri prodaji pomembnih podjetij vedno možno, da si kupec izbori še boljše pogoje na račun prodajalca,« je včeraj poudaril minister za kmetijstvo in okolje Dejan Židan in opozoril, da se »takšna praksa v resni državi ne bi smela pojavljati, dovoliti in tolerirati«. Podobno je že v začetku leta tudi premierka Alenka Bratušek poudarila, da bi se morali podpisani dogovori spoštovati, spreminjanje pravil sredi igre pa ni korektno.
Toda prav to že ves čas počne konzorcij največjih lastnikov Mercatorja na čelu z NLB in Skupino Laško pod vodstvom Janka Medje in Dušana Zorka, ki se očitno z Agrokorjem sploh ne pogaja, temveč zgolj uresničuje vse njegove želje. Lastniki slovenskega trgovca se tako več kot očitno ne zavedajo, da Agrokor brez prevzema Mercatorja ne more preživeti, saj je že dosegel zgornjo mejo zadolžitve, ki jo še dopuščajo njegovi upniki. Agrokorjevi lobisti sicer vseskozi poudarjajo, da je razmerje med Agrokorjevim neto finančnim dolgom in ustvarjenim dobičkom iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) bolj ugodno kot pri Mercatorju. Toda pri tem pozabljajo, da se hrvaška skupina v veliko večji meri kot Mercator financira prek svojih dobaviteljev, ki jim račune v povprečju poravnava šele po skoraj 200 dneh. Poleg tega vsak evro posojil Agrokor stane občutno več kot Mercator. Povprečna obrestna mera, ki jo plačuje Skupina Agrokor, namreč presega deset odstotkov, medtem ko se je uprava Mercatorja z bankami dogovorila za okoli 2,5-odstotno letno obrestno mero. Po več mesecih pogajanj je Agrokor doslej sklenil šele načelni dogovor z največjimi petimi bankami upnicami slovenskega trgovca o financiranju združene družbe, medtem ko se s preostalimi 50 bankami sploh še ni začel pogajati. »Če v dosedanjih postopkih ni bilo pogojev za uspešen zaključek prodaje Mercatorja, tudi trimesečno podaljšanje roka ne daje veliko možnosti,« o zaključku posla dvomi tudi minister za gospodarstvo Metod Dragonja.
Več garancij za jamo z odpadki kot za Mercator
»Občutek imam, da se v naši državi dosti bolj previdno in gospodarno dela z majhnimi kot velikimi zneski. V primeru, da država denimo dovoli dvoletno obratovanje jame za odpadke, mora občina z bančno garancijo zagotoviti, da bo to jamo lahko tudi sanirala. V poslih z veliko manjšim tveganjem torej zahtevamo bančne garancije, ko gre za usodo celotnega prehrambnega sektorja in okoli 100.000 ljudi, pa postopki potekajo bistveno manj skrbno,« je še opozoril Židan. Podobno je pred dnevi tudi predsednik SD Igor Lukšič dejal, da Mercator ne more biti le drobiž za reševanje posameznih interesov, saj so nanj vezana številna domača podjetja. »Če se to zruši, bo za Slovenijo ena mala katastrofa, podobne vrste kot žledolom. Toda za ta žledolom ne bo kriva narava, temveč tisti, ki so odločitve sprejemali in celoten postopek vodili v smer brez pametnega konca,« je še poudaril.
Na zadnji seji nadzornega sveta naj bi Zorko nadzornike sicer prepričeval, da druge izbire, kot je sprejem Agrokorjeve nove ponudbe, nimajo. Če bi vrednost delnice Mercatorja na borzi padla pod 55 evrov za delnico, bi bila namreč pivovarna insolventna. Zaradi slabitve delnic Mercatorja, Pivovarne Union in Dela je namreč Pivovarna Laško lani ustvarila kar 34 milijonov evrov čiste izgube, konec lanskega decembra pa je imela le še 57 milijonov evrov kapitala.
Toda za trenutno klavrno stanje je odgovorna tudi uprava Skupine Laško, ki je vseskozi pristajala na nove pogoje Agrokorja in se je bistveno prepočasi lotila razdolževanja. Z izjemo Fructala Laščanom v zadnjih letih namreč ni uspelo prodati praktično nobene od pomembnejših naložb. Tako že več let neuspešno prodajajo Delo in Večer, prodaja Jadranske pivovare je propadla, že pred časom pa so v Laškem opustili tudi prodajo Thermane in to naložbo v celoti odpisali. Na drugi strani prodaje delnic Premogovnika Velenje, Elektra Maribor in Elektra Gorenjske sploh še niso začeli, prodaja poslovno nepotrebnih nepremičnin pa se že več let ne premakne z mrtve točke. Tudi prodaje Radenske so se v Laškem lotili nepripravljeni in še preden bi rešili spor z denacionalizacijskimi upravičenci. Prav to se Zorku zdaj tudi maščuje. Ker ima Radenska pomemben del premoženja ujet v posojilih Pivovarni Laško ter delnicah Mercatorja in Premogovnika Velenje, so temu primerne tudi ponudbe potencialnih kupcev. Kljub velikemu prvotnemu zanimanju za nakup Radenske naj bi po neuradnih informacijah zavezujočo ponudbo oddali le češka Kafola in Coca Cola, vendar naj bi bili obe ponudbi pod pričakovanji uprave.
